Pripombe, ki so jih tako zbrali institucionalni deležniki med delavnico, ter povratne informacije, prejete v okviru javnega posvetovanja in drugih dejavnosti posvetovanja, bodo vključene v oceno Komisije, oceno učinka in nov zakonodajni predlog. To poročilo ne predstavlja stališča Komisije glede vsebine in ne izključuje končnega izida postopka pregleda BCRD.
Spletne delavnice se je udeležilo več kot 100 predstavnikov pristojnih javnih organov na različnih ravneh (nacionalni, regionalni, lokalni), vključno s tistimi, ki so jim bile zaupane naloge iz BCRD, iz 23 držav članic ter Norveške, Albanije in Srbije.
Delavnica se je začela s ključnim govorom generalnega direktorja GD CONNECT Roberta Viole, ki je poudaril, da je pandemija COVID-19 znova razkrila, da je napredna širokopasovna povezljivost temeljna storitev, in pozval vse ravni uprav, naj sodelujejo pri zagotavljanju pravočasne vzpostavitve infrastrukture za povezljivost za vse evropske državljane in podjetja. Viola je priznal pomembno vlogo, ki jo imajo javne uprave pri vzpostavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, in pozval vse pristojne organe, naj zlasti poenostavijo upravne postopke, zagotovijo usklajevanje med različnimi upravnimi ravnmi, pospešijo reševanje sporov in olajšajo dostop do javnih sredstev.
Viola je poudaril, da je povezljivost vodilna pobuda za okrevanje in odpornost EU. Spomnil je, da države članice trenutno pripravljajo načrte za okrevanje in odpornost, ter poudaril, da morajo Evropska komisija in države članice sodelovati, da bi te načrte uresničile v praksi in jih hitro uresničile. V zvezi s tem je g. Viola pozval države članice, naj še naprej sodelujejo pri opredelitvi najboljših praks, ki podpirajo učinkovito vzpostavitev omrežja, in se do konca marca dogovorijo o naboru orodij za povezljivost.
Viola je poudaril, da je pregled BCRD del skupnih prizadevanj EU za izboljšanje digitalne povezljivosti, saj je potreben nov zakonodajni instrument za olajšanje in spodbujanje uvajanja naprednih in trajnostnih elektronskih komunikacijskih omrežij z znižanjem stroškov uvedbe s sklopom usklajenih ukrepov. Na koncu je vse udeležence pozval, naj dejavno prispevajo k razpravam na delavnici, na splošno k pregledu BCRD, ter naj sodelujejo, da bi zagotovili, da bo novi instrument prinesel poenostavitev in zmanjšanje bremena ter da se bo učinkovito izvajal na terenu.
Povzetek glavnih mnenj udeležencev
1. Kriza zaradi pandemije COVID-19 je razkrila večjo odvisnost naše družbe od naprednih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki naj bi imela osrednjo vlogo za vse državljane in podjetja.
2. Lokalni organi imajo zelo pomembno vlogo pri pospeševanju uvajanja elektronskih komunikacijskih omrežij in bi morali okrepiti usklajevanje med njimi in drugimi pristojnimi javnimi organi. Lokalnim in regionalnim oblastem bi bila zagotovljena večja podpora (npr. orodja IT, usposabljanje in informacijsko gradivo, znanje o reševanju sporov itd.).
3. Revidirana BCRD je ključnega pomena za vzpostavitev elektronskega komunikacijskega omrežja. Udeleženci menijo, da so nekatera pravila, ki jih je predlagala Direktiva, koristna, vendar niso bila v celoti izkoriščena, deloma zaradi prostovoljne narave številnih določb. Kar zadeva bolj trajnostna elektronska komunikacijska omrežja, bi lahko souporaba omrežij in skupna uporaba prispevala k doseganju tega cilja.
4. Okrepiti je treba vlogo enotnih informacijskih točk (npr. z georeferenciranimi in drugimi ustreznimi operativnimi informacijami, boljšim usklajevanjem in preglednostjo, smernicami o načelih dostopa in stroškov, upravljanjem, uporabo digitalnih postopkov). Poleg tega bi razvoj standardov in smernic za stavbno infrastrukturo pomagal pripraviti postavitev stavbnega omrežja in olajšati dostop do stavbne infrastrukture.
5. V okviru pregleda BCRD bi lahko razmislili o olajšanju dostopa do sredstev v javni lasti ali javno financiranih sredstvih za namestitev omrežnih elementov, ki presegajo majhne celice, ter o nekaterih doslednih pristopih k uporabljenim tehnikam uvajanja, kot je mikrotrenšenje.
6. Jasno je, da je treba izboljšati preglednost in izdati smernice v zvezi z reševanjem sporov, vključno z objavo sklepov in smernic za postopkovne in tehnične vidike. Organi za reševanje sporov bi morali upoštevati tudi pristojnosti različnih javnih organov v zvezi z dostopom do obstoječe fizične infrastrukture. Zahvaljujoč mediacijski praksi bi bilo mogoče izboljšati reševanje sporov.
Mnenja udeležencev o preglednosti – izboljšave enotnih informacijskih točk, vidiki usklajevanja in dostop do javne infrastrukture
V zvezi s ključnimi informacijami in funkcijami, ki bi jih SIP moral nuditi, so udeleženci poudarili pomen vključitve georeferenciranih informacij, ki bi jih bilo treba redno posodabljati, med informacije, ki jih zagotavlja SIP. Navedli so tudi, da bi bila učinkovita in dragocena rešitev, da se SIP opremijo z orodji za samodejno pretvorbo ključnih informacij in uporabo digitalne oblike. Medtem ko so nekateri udeleženci menili, da SIP zagotavljajo informacije, ki presegajo sedanje zahteve BCRD, kot so informacije o neizkoriščenih zmogljivostih, so nekateri udeleženci poudarili, da je stanje neizkoriščene zmogljivosti zelo dinamično in ga je zato težko natančno zagotoviti. Udeleženci so tudi ugotovili, da nekatere določbe BCRD v zvezi s preglednostjo niso obvezne in so tako omejevali učinkovitost direktive, ter pozvali k bolj usklajenim postopkom in boljšemu usklajevanju med pristojnimi javnimi organi.
V zvezi z morebitno centralizacijo funkcij SIP znotraj enega samega organa in načinom zagotavljanja upravnega usklajevanja so udeleženci poudarili pomen izmenjave informacij v centraliziranem sistemu, vendar so poudarili, da je treba imeti širokopasovne pisarne, ki bi opravljale funkcije SIP na lokalni ravni, kjer bi bilo treba vzpostaviti potrebno znanje in upravne zmogljivosti. Udeleženci so priznali tudi ključno vlogo, ki jo imajo nacionalni načrti za širokopasovna omrežja pri uvajanju elektronskih komunikacijskih omrežij. Nekateri nacionalni regulativni organi so navedli, da so pri zagotavljanju funkcij, povezanih s preglednostjo SIP, opazili sinergije s svojimi regulativnimi funkcijami. Vendar so se nekateri udeleženci zavzeli za to, da se uporabnikom omogoči dostop do različnih pristojnih organov prek enotne digitalne platforme, namesto da bi vse povezane naloge zaupali enemu samemu organu. Nekatere regionalne oblasti so predlagale tudi združitev regionalnih strateških strateških programov, nacionalni organ pa bi zagotovil usklajevanje s smernicami, standardi, postopki in tehničnimi vidiki. Nekateri udeleženci so tudi navedli zaupnost kot pomislek, ki bi ga imeli operaterji v zvezi z informacijami, ki se izmenjujejo prek SIP.
Kar zadeva morebitno prihodnjo vlogo SIP v zvezi z izdajanjem dovoljenj, so udeleženci poudarili, da se kompetence za izdajanje dovoljenj večinoma porazdelijo na lokalni ravni, medtem ko se je SIP večinoma izvajal na nacionalni ravni. Medtem ko so nekateri udeleženci pojasnili svoje pozitivne izkušnje z uporabo SIP kot enotne vstopne točke za naloge, povezane s preglednostjo in izdajanjem dovoljenj, so drugi trdili, da ta model morda ne bi mogel delovati v vseh državah članicah. Nekateri udeleženci so prav tako delili svoje pozitivne rezultate izdaje več dovoljenj za majhna dela na istem interesnem področju prek združenega izdanega dovoljenja. Poleg tega so se udeleženci strinjali, da bi usklajeni postopki za izdajo dovoljenj in uporaba elektronskih sredstev za ravnanje z dovoljenji zmanjšali upravno breme za operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij in zadevne javne organe. Poleg tega so nekateri udeleženci izpostavili izziv povezovanja različnih sistemov informacijske tehnologije, ki jih trenutno uporabljajo ali jih razvijajo različni zadevni pristojni organi.
Kar zadeva dostop do nekaterih vrst infrastrukture, ki jih nadzorujejo organi javnega sektorja (z razširitvijo logike člena 57 EZEK), so se udeleženci strinjali, da bi bilo treba pri pregledu BCRD upoštevati to vprašanje, nekateri udeleženci pa so navedli, da se je to v nekaterih regijah že izvajalo. Nekateri udeleženci so pozvali k smernicam EU za spodbujanje naložb v podobnih razmerah, ki presegajo majhne celice, drugi udeleženci pa so pozvali k spoštovanju načela sorazmernosti in dobro opredeljenih meril, da bi se izognili prekrivanju in zagotovili pravno varnost. Nekateri udeleženci so pozvali tudi k nadaljnji pojasnitvi določb v zvezi z dostopom do streh stavb, saj so za nekatere operaterje najbolj zanimive. Nekateri udeleženci so pozvali tudi k skrbnemu razmisleku o ponovni uporabi javno financiranih/lastniških objektov (npr. drogov, ki se uporabljajo za sisteme za pomoč v sili), primernih za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij. Udeleženci so se tudi strinjali, da je treba dostop do javne infrastrukture odobriti pod nediskriminatornimi pogoji. Nekateri udeleženci so tudi poudarili, da bi lahko subjekti, odgovorni za načrtovana javna gradbena dela, proaktivno spodbujali ali zahtevali gradnjo rezervne fizične infrastrukture, primerne za elektronska komunikacijska omrežja, saj bi to olajšalo nadaljnjo razpoložljivost in dostop zainteresiranih operaterjev do take infrastrukture.
Mnenja udeležencev o učinkovitejšem in preglednejšem reševanju sporov ter boljšem izvrševanju
Kar zadeva načine za poenostavitev in večjo učinkovitost postopkov reševanja sporov, so udeleženci navedli, da so potrebni jasnejši, enostavnejši in preglednejši postopki, ki jih je mogoče prilagoditi nacionalnim okoliščinam. Nekateri udeleženci so poudarili, da bi bila z objavo obrazca vloge za dovoljenja prošnja bolj osredotočena in bi se izognili nekaterim sporom. Poleg tega bi bil koristen kratek postopek mediacije, če bi se sporazumi, ki so jih sklenili operaterji, delili z organi za reševanje sporov (DSB), objava končnih odločitev DSB pa bi pripomogla k oblikovanju široke slike razmer na trgu. Nekateri udeleženci so pozvali k jasnejšemu dokaznemu bremenu za stranke v postopku reševanja spora, kar bi pripomoglo k izboljšanju učinkovitosti postopka. Udeleženci so tudi priznali, da se morajo občine ustrezno usposabljati, pridobiti tehnično strokovno znanje in izkušnje ter poznati spore, ki so zanje pomembni.
Kar zadeva smernice o reševanju sporov (npr. o postopkovnih vidikih, določanju cen itd.), so se nekateri udeleženci strinjali z njihovo dodano vrednostjo, zlasti za povečanje preglednosti v vidikih, kot sta oblikovanje cen in usklajevanje uvajanja, ter pozvali k njihovemu razvoju na nacionalni ravni. Nekateri udeleženci so sporočili, da so nekatere države članice že objavile take smernice, druge pa so ustanovile strokovne skupine za pripravo takih smernic, na primer o souporabi infrastrukture. Medtem ko so se vsi udeleženci strinjali, da bi smernice gospodarskim subjektom pomagale bolje razumeti in braniti njihove pravice, so nekateri udeleženci menili, da bi lahko v zvezi z določanjem cen zadostovala objava prejšnjih odločitev, pri čemer so opozorili na dejstvo, da organi za reševanje sporov s svojimi posameznimi odločitvami nekako usmerjajo. Medtem ko so nekateri udeleženci pojasnili, da so nekatere države članice objavile nekatera načela v zvezi s souporabo infrastrukture ter pravičnostjo in razumnostjo gradbenih stroškov, so se mnenja razlikovala od obveznih pristopov do prostovoljnih.
Kar zadeva morebitne koristi, ki bi jih prinesla določitev pravil o pogojih in cenah za dostop do stavbne infrastrukture, so udeleženci menili, da bi morali imeti lastniki stavb enake obveznosti kot omrežni operaterji, in se dogovorili o prednostih pregledne metodologije oblikovanja cen. Poleg tega so udeleženci menili, da bi bila standardizacija postopkov in tehničnih vidikov pomembna za zagotavljanje učinkovitosti takih določb. Nekateri udeleženci so pozvali tudi k povečanju ravni zavez za prihodnjo stavbno infrastrukturo in preglednosti, pri čemer je treba upoštevati avtonomijo občin. Poleg tega so nekateri udeleženci opozorili na razliko v ceni dostopa do stavbne infrastrukture v novih stavbah v primerjavi s starimi. Nazadnje so nekateri udeleženci menili, da bi morala biti obveznost zagotavljanja odprtega in nediskriminatornega dostopa do stavbne infrastrukture že dobro znana v državah članicah, vendar so pozvali k pojasnitvi pogojev za dostop do streh stavb, zlasti za namestitev drogov in anten.
Kar zadeva morebitne okrepljene izvršilne postopke, so nekateri udeleženci pojasnili sedanje sisteme izvrševanja v svojih državah, vendar so menili, da bi bilo treba kazni obravnavati kot zadnjo možnost. Vendar so nekateri udeleženci izrazili odločnost pri uporabi kazni, zlasti v primeru nespoštovanja obveznosti v zvezi s preglednostjo. Nekaj udeležencev je pojasnilo, da so bili nekateri izvršilni postopki v njihovih državah izvedeni na podlagi uredbe o pomembni tržni moči in ne na podlagi določb BCRD. Nekateri udeleženci so poudarili tudi, da bi bilo sodelovanje med javnimi organi pomembno, saj bi se lahko dostop do javne infrastrukture (tudi kar zadeva ceno) nanašal na javno zakonodajo o davkih in pristojbinah ali posebne pravice lokalnih organov.