iStock Photo Getty Images +
Neodvisna analiza temelji na dokazih, zbranih od junija do decembra 2023.
Od sprejetja priporočila leta 2021 je večina držav članic (19 od 27) sprejela namenski akcijski načrt (Danska, Litva, Švedska) ali ustanovila namensko strukturo ali odbor (Grčija, Latvija, Italija). Večina jih ima ali namerava vzpostaviti tudi celovito upravljanje, ki podpira varnost novinarjev. V okviru teh prizadevanj konkretni ukrepi držav članic vključujejo ustanovitev projektnih skupin ali podpis memorandumov o soglasju in protokolov, na primer v zvezi s sodelovanjem med novinarji in policijskimi silami.
V študiji je bilo ugotovljeno tudi, da je več držav EU sprejelo ukrepe za obravnavo spletne varnosti (9 držav) in opolnomočenje novinark ter novinarjev, ki pripadajo manjšinskim skupinam, in novinarjev, ki poročajo o vprašanjih enakosti (14 držav), vendar obstajajo možnosti za nadaljnje ciljno usmerjeno ukrepanje.
Glede na študijo večina držav članic zaostaja pri vzpostavljanju sistema spremljanja za priporočilo, čeprav v skoraj polovici držav članic obstajajo nekatera orodja za spremljanje varnosti novinarjev. Da bi to olajšali in da bi države EU lažje poročale, je v študiji predlagan okvir za spremljanje, ki ga lahko izvajajo.
Študija bo vir informacij za prihodnje poročilo o stanju pravne države. Uporabljal se bo tudi za razprave z državami članicami o izvajanju priporočil.
Več informacij o ugotovitvah je na voljo v študiji in povzetkih.
Ogledate si lahko tudi politike, financiranje in zakonodajo EU o svobodi in pluralnosti medijev.
Morda vas bo zanimalo raziskovanje pobude EU za novice in kako namerava EU zaščititi svobodo in pluralnost medijev.