Pobuda za širokopasovno povezavo okrožja Calw, Nemčija
Lastna sredstva
Javni organi ali javne službe, ki so v lasti lokalne, regionalne ali nacionalne vlade, lahko že imajo v lasti ključna infrastrukturna sredstva, kot so vodi, optični kabli, drogovi, prostori, ki se uporabljajo za lokacijo opreme in podatkovne centre, ter lokacije, ki se uporabljajo za radijske bazne postaje.
Poleg tega so lahko na voljo notranja sredstva za razvoj infrastrukture in finančna sredstva, ki so bila predhodno namenjena za velike stroške IT ali druge stroške (kot so oskrba starejših ali upravne storitve), za katere se pričakuje, da se bodo znatno zmanjšali, ko bo na voljo lokalno/regionalno širokopasovno omrežje. Ta fizična in finančna sredstva se lahko vlagajo v projekt ali podjetje, ustanovljeno za vodenje projekta, in lahko predstavljajo pomemben del lastniškega kapitala, potrebnega za začetek projekta in za spodbujanje drugih vrst financiranja.
Skupnosti lahko zberejo lastna finančna sredstva za podporo vzpostavitvi visokozmogljive širokopasovne infrastrukture v svoji regiji. Običajno to poteka v modelu podpore skupnosti, zlasti v podeželskih skupnostih ali grozdih takih skupnosti in manjših mestnih skupnostih, običajno z močno potrebo po hitri povezljivosti.
Financiranje na podlagi prihodkov
Če javni organ izbere model neposredne naložbe, na splošno prejema prihodke od veleprodajnih storitev zakupa in/ali prenosa temnih vlaken. Prejema lahko tudi prihodke iz maloprodajnih zakupov infrastrukture ali pristojbin za povezljivost (ali omrežja), odvisno od vzpostavljenega poslovnega modela. To lahko postane glavni vir financiranja, ko je omrežje dokončano in ko ga začnejo uporabljati podjetja, javni organi in končni uporabniki.
Ta vir financiranja se bo uresničil šele, ko bo vzpostavljeno jedro infrastrukture in ko se bodo prek omrežja ponujale storitve. Zato je primerno izterjati sredstva javnega sektorja, pospešiti uvajanje infrastrukture ali znižati stroške. Za začetek projekta so potrebni drugi finančni viri.
Posojila
Številni projekti so zagotovili velik del začetnega financiranja s posojili z ugodnimi ali komercialnimi pogoji. Posojila lahko zagotovijo skladi EU ali nacionalne vlade, banka ali drugi vlagatelji, pridobitne ali nepridobitne institucije ter zasebni državljani. Da bi bilo to vzdržno, je treba predložiti veljaven poslovni načrt, v katerem srednje- in dolgoročni prihodki presegajo izpogajana posojila (glavnica + obresti). Ker posojilo predstavlja dolg, se posojila pogosto imenujejo dolžniško financiranje.
Financiranje lastniškega kapitala
Kapitalsko financiranje pomeni, da podjetje dobi naložbo brez obveznosti plačila stroškov obresti. Vendar pa vlagatelj (zasebni ali javni) dobi delež podjetja in sodeluje v postopku odločanja. To nasprotuje dolžniškemu financiranju, kar pomeni plačilo obresti, vendar vlagatelj nima nadzora nad poslovanjem, in ko je dolg plačan, je odnos z vlagateljem končan.
Financiranje z nepovratnimi sredstvi
Za financiranje projekta se lahko na splošno uporabijo evropska, nacionalna in regionalna javna sredstva pod kakršnimi koli posebnimi pogoji, ki so lahko povezani z njihovo uporabo. Nepovratna sredstva so osredotočena na omogočanje gospodarskega in socialnega izboljšanja. Razpoložljivost javnih sredstev za financiranje postavitve širokopasovnih povezav se lahko razlikuje od države članice do države članice in od regije do regije. Vendar obstajajo številne evropske sheme, ki so na voljo po vsej EU, čeprav v večini primerov sredstva upravljajo nacionalni ali regionalni organi upravljanja.
Za več podrobnosti in primere glejte Vodnik za naložbe v širokopasovna omrežja.
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Oddelek za načrtovanje širokopasovnih povezav pomaga občinam in drugim subjektom pri načrtovanju uspešnih projektov za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Naložbena prizadevanja za financiranje javno-zasebnih in zasebnih omrežij potekajo v sodelovanju med zasebnimi akterji, ki imajo v lasti obstoječo infrastrukturo, in javnimi organi.
Občine, občinska podjetja, skupna podjetja in zasebna podjetja lahko sodelujejo v eni, dveh ali vseh treh fazah razvoja širokopasovnih povezav.
Osnovne vloge ponudnika fizične infrastrukture (PIP), ponudnika omrežij (NP) in ponudnika storitev (SP) lahko prevzamejo različni akterji.
Dostop do širokopasovne infrastrukture je mogoč prek različnih omrežnih vozlišč na ravni infrastrukture in aplikacij.
Ključ do uspešnega regionalnega širokopasovnega razvoja je politično podprt načrt na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ki združuje cilje s posebnimi potrebami in zainteresiranimi stranmi.
V akcijskem načrtu so podrobno navedeni stroški, zainteresirane strani, dejavnosti, usklajevanje in spremljanje, ki so vključeni v izvajanje širokopasovne strategije.
Pregled različnih žičnih, brezžičnih in prihajajočih širokopasovnih tehnologij ter opis njihovih prednosti, slabosti in trajnosti.
Izbira pravega poslovnega modela je odvisna od vloge tržnih akterjev v vrednostni verigi širokopasovnih povezav.
Naložbeni modeli predstavljajo zanimive priložnosti za vključevanje javnega organa, ki se ukvarja z regionalnim razvojem širokopasovnih povezav.
Državna pomoč za širokopasovna omrežja je lahko potrebna na nekaterih mestih, kjer trg ne zagotavlja potrebnih naložb v infrastrukturo.
Širokopasovno omrežje je sestavljeno iz geografskih delov. Topologija omrežja opisuje, kako so različni deli omrežja povezani. Najpomembnejše topologije za hrbtenične in območne mreže so drevesne topologije, obročne topologije in prepletene topologije. Za prvo miljo, dve glavni...
Za razumevanje vlog, ki jih lahko prevzamejo javne uprave, je koristno videti različne plasti, ki sestavljajo širokopasovno omrežje, in glavne poslovne vloge.
Širokopasovna omrežja zahtevajo različne vrste infrastrukture, ki temeljijo na različnih logističnih, gospodarskih ali demografskih razmerah. Uporabite vprašanja za pomoč pri izbiri.
Primerjava širokopasovnih tehnologij predstavlja značilnosti vsake rešitve in pomaga pri odločanju o najboljši rešitvi za različne regije.