Širokopasovna povezava: Naložbeni modeli

Model neposrednih naložb: javno voden model občinskega omrežja (javni DBO)

V tem modelu javni organ zgradi širokopasovno omrežje v občini, okrožju ali regiji (DBO se imenuje načrtovanje, gradnja in obratovanje). Napotitev vodi in neposredno nadzoruje javni organ. V ta namen novoustanovljeno podjetje ali namenski oddelek v okviru obstoječega pripomočka vzpostavi omrežje neposredno ali prek standardnega javnega naročanja na trg. Javni organ ohrani lastništvo nad omrežjem ter upravlja in vzdržuje omrežje. Omrežje je nato na splošno na voljo vsem udeležencem na trgu (omrežje z odprtim dostopom). Javni organ ali podjetje za posebne namene potrebuje veliko angažiranosti in nosi vsa finančna tveganja operacije, hkrati pa ohranja popoln nadzor nad zasnovo in načinom uporabe omrežja.

Model koncesije: zasebni model občinskega omrežja

V tem modelu javni organ naroča gradnjo in upravljanje širokopasovnega omrežja v občini, okrožju ali regiji od zasebnega subjekta (imenovanega tudi model javnega zunanjega izvajanja ali koncesije), ki prejme koncesijo za upravljanje omrežja v daljšem časovnem obdobju, običajno od dvajset do trideset let.

Pogodbeno zasebno podjetje na splošno gradi odprto, operatersko nevtralno omrežje, prek katerega lahko konkurenčni ponudniki storitev zagotavljajo svoje storitve vsem končnim uporabnikom. Javni organ je lastnik pasivne infrastrukture. Javni organ kot lastnik omrežja močno vpliva na proces oblikovanja in zagotavljanja storitev.

Da bi vsem ponudnikom storitev zagotovili poštene in nediskriminatorne pogoje, bi bilo treba zasebnim podjetjem, ki gradijo in upravljajo omrežje, v najboljšem primeru onemogočiti opravljanje lastnih storitev. Vendar to ni vedno tako, predvsem zaradi pomanjkanja ponudnikov omrežij, ki so nevtralni, in neodvisnih ponudnikov storitev v nekaterih državah članicah ter zaradi nizke ozaveščenosti o tej možnosti.

Pogodbeno podjetje zaveže naložbo in prevzame vse prihodke, pa tudi poslovna tveganja za celotno pogodbeno obdobje. Ob izteku pogodbe ostane omrežna infrastruktura v pristojnosti javnega organa, ki se nato lahko odloči za podaljšanje pogodbe, da podpiše pogodbo z drugim podjetjem ali celo v celoti spremeni svojo udeležbo in sprejme model javnega občinskega omrežja.

Model podpore Skupnosti

V tem modelu se naložbe v širokopasovne povezave izvajajo kot zasebna pobuda lokalnih prebivalcev (pristop od spodaj navzgor). Takšni projekti so bili na splošno zelo uspešni pri spodbujanju stopnje uporabe med končnimi uporabniki in pri oblikovanju finančno trajnostnih primerov. Stopnja konkurence se razlikuje med projekti, ki uporabljajo poslovni model odprtega omrežja z dobrimi ravnmi konkurence z drugimi, ki delujejo kot vertikalno integrirani operaterji ali naročajo storitve enega operaterja več let.

Javni organ lahko podpira sofinanciranje ter dodeljevanje, urejanje in usklajevanje druge infrastrukture ter dostopa do javne infrastrukture in krajev prisotnosti za zagotavljanje zalednih povezav. Javni organi lahko pomagajo tudi vzpostaviti poštene pogoje za vse operaterje, ki želijo dostopati do infrastrukture.

Model subvencioniranja gospodarskih subjektov (financiranje vrzeli ali zasebni DBO)

V tem modelu javni organ ni neposredno vključen v projekte postavitve širokopasovnih povezav v regiji, temveč subvencionira enega udeleženca na trgu za nadgradnjo svoje infrastrukture. Uveljavljeni telekomunikacijski operaterji in veliki alternativni ponudniki imajo običajno v lasti pasivno infrastrukturo, aktivno opremo in ponujajo storitve končnim uporabnikom v vertikalno integriranem modelu.

Javni organ financira vrzel med tem, kar je komercialno izvedljivo, in pokritostjo, ki jo javni organ namerava doseči. Financiranje je ponujeno v obliki nepovratnih sredstev enemu ali več zasebnim subjektom.

Prednosti tega modela so v razmeroma preprostih pogodbenih dogovorih, možnosti za razmeroma hitro uvajanje in izravnavi tveganj za prejemnika/upravljavca nepovratnih sredstev. Vendar javni organi ne bodo prejeli finančnih nagrad, temveč se bodo morali soočiti z višjimi zahtevki za financiranje za vsako novo fazo uvajanja, kar bo privedlo do večjih naložb, kot je bilo predvideno.

Izbira modela

Vprašanja, na katera bo moral javni organ odgovoriti pred izbiro naložbenega modela, so:

• Kako lahko ustvarimo motor, ki bo zagotavljal prihodnje naložbe v infrastrukturo, ki presegajo takojšen projekt in razpoložljiva finančna sredstva?
• Ali je koristno ohraniti nadzor in lastništvo nad pasivno infrastrukturo ter opredeliti prednostne naloge uvajanja?
• Ali bi bilo bolje, če bi obdržali lastništvo nad infrastrukturo, vendar naj operater opredeli in izvede uvedbo?
• Kaj so prednosti in slabosti, da se vključijo vertikalno integrirani operaterji (vzmetki in drugi) za nadgradnjo ali razširitev omrežja?
• Ali vidimo tudi možnosti za podporo lokalnim državljanskim pobudam od spodaj navzgor?
• Katera raven konkurence je glede na socialno-ekonomske razmere na terenu potrebna, da se olajša prodor visoko kakovostnih in cenovno dostopnih storitev?

Za več podrobnosti glejte Vodnik za naložbe v širokopasovna omrežja.