Širokopasovne povezave: Naložbeni modeli

Model neposrednih naložb: model javno vodenega občinskega omrežja (javni DBO)

V tem modelu javni organ zgradi širokopasovno omrežje v občini, okrožju ali regiji (v nadaljnjem besedilu: projektiranje, gradnja in upravljanje). Razporeditev vodi in neposredno nadzoruje javni organ. V ta namen novoustanovljeno podjetje ali namenski oddelek v okviru obstoječega komunalnega podjetja uvede omrežje neposredno ali prek standardnega javnega naročanja na trg. Javni organ ohrani lastništvo omrežja ter upravlja in vzdržuje omrežje. Omrežje je nato na splošno na voljo vsem udeležencem na trgu (odprto dostopovno omrežje). Javni organ ali podjetje za posebne namene potrebuje precejšnjo angažiranost in nosi vsa finančna tveganja operacije, hkrati pa ohranja popoln nadzor nad zasnovo in načinom uporabe omrežja.

Koncesijski model: model zasebnega občinskega omrežja

Pri tem modelu javni organ naroča gradnjo in upravljanje širokopasovnega omrežja v občini, okrožju ali regiji od zasebnega akterja (imenovanega tudi model javnega zunanjega izvajanja ali koncesijski model), ki prejme koncesijo za upravljanje omrežja v daljšem časovnem obdobju, običajno od dvajset do trideset let.

Zasebno podjetje, s katerim je bila sklenjena pogodba, na splošno gradi odprto omrežje, nevtralno za operaterje, prek katerega lahko konkurenčni ponudniki storitev zagotavljajo svoje storitve vsem končnim uporabnikom. Javni organ ohrani lastništvo nad pasivno infrastrukturo. Javni organ ima kot lastnik omrežja velik vpliv na postopek zasnove in zagotavljanja storitev.

Za zagotovitev pravičnih in nediskriminatornih pogojev za vse ponudnike storitev bi bilo treba zasebnim podjetjem, ki gradijo in upravljajo omrežje, v idealnem primeru prepovedati zagotavljanje lastnih storitev. Vendar to ni vedno tako, predvsem zaradi pomanjkanja ponudnikov omrežij, ki so nevtralni do operaterjev, in neodvisnih ponudnikov storitev v nekaterih državah članicah ter slabe ozaveščenosti o tej možnosti.

Pogodbeno podjetje se zaveže k naložbi in prevzame vse prihodke, pa tudi poslovna tveganja za celotno pogodbeno obdobje. Ob izteku pogodbe ostane omrežna infrastruktura v pristojnosti javnega organa, ki se lahko nato odloči za podaljšanje pogodbe, podpis pogodbe z drugim podjetjem ali celo za popolno spremembo svoje vključenosti in sprejetje modela javnega občinskega omrežja.

Model podpore Skupnosti

V tem modelu se naložbe v širokopasovne povezave izvajajo kot zasebna pobuda lokalnih prebivalcev (pristop od spodaj navzgor). Takšni projekti so bili na splošno zelo uspešni pri spodbujanju stopnje uporabe med končnimi uporabniki in pri oblikovanju finančno vzdržnih primerov. Stopnja konkurence se razlikuje med projekti, ki uporabljajo poslovni model odprtega omrežja z dobro stopnjo konkurence drugim, ki delujejo kot vertikalno integrirani operaterji ali več let naročajo storitve pri enem operaterju.

Javni organ lahko podpre sofinanciranje in dodeljevanje pravic do poti, regulacijo in usklajevanje z drugimi postavitvami infrastrukture ter dostop do javne infrastrukture in točk prisotnosti za zagotavljanje zalednih povezav. Javni organi lahko tudi pomagajo vzpostaviti pravične pogoje za vse operaterje, ki želijo dostopati do infrastrukture.

Model subvencioniranja upravljavca (financiranje vrzeli ali zasebni DBO)

V tem modelu javni organ ni neposredno vključen v projekte uvajanja širokopasovnih povezav v regiji, temveč subvencionira enega akterja na trgu za nadgradnjo lastne infrastrukture. Obstoječi telekomunikacijski operaterji in veliki alternativni ponudniki imajo običajno v lasti pasivno infrastrukturo, aktivno opremo in ponujajo storitve končnim uporabnikom v vertikalno integriranem modelu.

Javni organ financira vrzel med tem, kar je komercialno donosno, in pokritostjo, ki jo javni organ želi doseči. Financiranje je na voljo kot nepovratna sredstva enemu ali več zasebnim izvajalcem.

Prednosti tega modela so v razmeroma preprostih pogodbenih dogovorih, možnostih za razmeroma hitro uvedbo in izravnavi tveganj za prejemnika/upravljavca nepovratnih sredstev. Vendar javni organi ne bodo prejeli finančnih nagrad, temveč se bodo morali soočiti z višjimi zahtevki za financiranje za vsako novo uvajalno fazo, kar bo privedlo do večjih naložb, kot je bilo predvideno.

Izbira modela

Vprašanja, na katera bo moral javni organ odgovoriti pred izbiro naložbenega modela, so:

• Kako lahko ustvarimo motor, ki bo zagotavljal prihodnje naložbe v infrastrukturo, ki bodo presegale takojšnji projekt in razpoložljiva sredstva?
• Ali je koristno ohraniti nadzor nad pasivno infrastrukturo in njeno lastništvo ter opredeliti prednostne naloge pri uvajanju?
• Ali bi bilo bolje, če bi ohranili lastništvo nad infrastrukturo, vendar bi operaterju prepustili opredelitev in izvedbo postavitve?
• Kakšne so prednosti in slabosti vključitve vertikalno integriranih operaterjev (prvotnih operaterjev in drugih) v nadgradnjo ali razširitev omrežja?
• Ali menimo, da bi bilo mogoče podpreti tudi lokalne državljanske pobude od spodaj navzgor?
• Kakšna raven konkurence je glede na socialno-ekonomske razmere na terenu potrebna za olajšanje prodora visokokakovostnih in cenovno dostopnih storitev?

Več podrobnosti je na voljo v priročniku o naložbah v širokopasovne povezave .