Načrt katalonske gigabitne družbe, Španija
Januarja 2023 so bile revidirane smernice o državni pomoči za širokopasovna omrežja objavljene v Uradnem listu Evropske unije (UL C 36, 31.1.2023, str. 1–42) in se uporabljajo od dneva po njihovi objavi. V smernicah je navedeno, kako bo Komisija ocenila ukrepe državne pomoči, ki so jih priglasile države članice in ki podpirajo postavitev in uporabo širokopasovnih omrežij v EU.
Večina naložb v širokopasovna omrežja prihaja od zasebnih operaterjev, vendar je na nekaterih področjih morda potrebna državna pomoč za izgradnjo širokopasovnih omrežij ali spodbujanje potrošnikov in podjetij k naročnini na širokopasovne storitve.
Smernice bodo javnim organom pomagale oblikovati podporne ukrepe, združljive z enotnim trgom, ki prispevajo k doseganju ciljev povezljivosti do leta 2030 iz programa politike evropskega digitalnega desetletja in zagotavljajo gigabitno povezljivost za vse ter pokritost 5G za vsa poseljena območja.
Nove smernice odražajo sedanji regulativni, tržni in tehnični razvoj. Posledično so bili spremenjeni pragovi za intervencijo. Države članice lahko podprejo naložbe v fiksna omrežja na področjih, kjer ni verjetno, da bi trg končnim uporabnikom zagotovil hitrost prenosa vsaj 1 Gbps in hitrost nalaganja vsaj 150 Mb/s.
Smernice prvič zagotavljajo tudi okvir za oceno pomoči za postavitev mobilnih omrežij (vključno s 5G) in ukrepe za njihovo uvedbo.
Nekatera pravila so bila poenostavljena. Zlasti zasnova veleprodajnih dostopovnih proizvodov do subvencioniranega omrežja lahko bolje upošteva konkurenčni položaj zadevnega območja in povpraševanje po nekaterih dostopovnih izdelkih. Zato bi se lahko nekateri stroški uvedbe zmanjšali, ne da bi to vplivalo na konkurenco.
Poleg tega smernice zagotavljajo dodatne smernice za številna ključna področja, kot so kartiranje, javno posvetovanje, izbirni postopek, veleprodajne cene dostopa in mehanizmi za vračilo sredstev.
Revidirane smernice zlasti priznavajo, da je treba uskladiti več ključnih elementov, da bi se izognili prevelikim razlikam v načinu kartiranja širokopasovnih omrežij (ki je bistven element za preverjanje, ali je prisotna tržna nepopolnost), (na primer, delovanje omrežja je treba meriti glede na hitrosti prenosa in po potrebi hitrosti nalaganja, ki so na voljo končnim uporabnikom v konicah in v prostorih, ki so prečkali omrežje ali v omrežju 100 m² za brezžična omrežja). Poleg tega je v prilogi k smernicam predlagana podrobnejša, vendar prostovoljna metodologija.
Za dodatne podrobnosti in pravila glejte smernice za širokopasovna omrežja.
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Oddelek za načrtovanje širokopasovnih povezav pomaga občinam in drugim subjektom pri načrtovanju uspešnih projektov za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Naložbena prizadevanja za financiranje javno-zasebnih in zasebnih omrežij potekajo v sodelovanju med zasebnimi akterji, ki imajo v lasti obstoječo infrastrukturo, in javnimi organi.
Občine, občinska podjetja, skupna podjetja in zasebna podjetja lahko sodelujejo v eni, dveh ali vseh treh fazah razvoja širokopasovnih povezav.
Osnovne vloge ponudnika fizične infrastrukture (PIP), ponudnika omrežij (NP) in ponudnika storitev (SP) lahko prevzamejo različni akterji.
Dostop do širokopasovne infrastrukture je mogoč prek različnih omrežnih vozlišč na ravni infrastrukture in aplikacij.
Ključ do uspešnega regionalnega širokopasovnega razvoja je politično podprt načrt na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ki združuje cilje s posebnimi potrebami in zainteresiranimi stranmi.
V akcijskem načrtu so podrobno navedeni stroški, zainteresirane strani, dejavnosti, usklajevanje in spremljanje, ki so vključeni v izvajanje širokopasovne strategije.
Pregled različnih žičnih, brezžičnih in prihajajočih širokopasovnih tehnologij ter opis njihovih prednosti, slabosti in trajnosti.
Izbira pravega poslovnega modela je odvisna od vloge tržnih akterjev v vrednostni verigi širokopasovnih povezav.
Naložbeni modeli predstavljajo zanimive priložnosti za vključevanje javnega organa, ki se ukvarja z regionalnim razvojem širokopasovnih povezav.
Glavna finančna orodja za projekte razvoja visokohitrostnih širokopasovnih povezav so lastna sredstva, financiranje na podlagi prihodkov, posojila, lastniški kapital in nepovratna sredstva.
Širokopasovno omrežje je sestavljeno iz geografskih delov. Topologija omrežja opisuje, kako so različni deli omrežja povezani. Najpomembnejše topologije za hrbtenične in območne mreže so drevesne topologije, obročne topologije in prepletene topologije. Za prvo miljo, dve glavni...
Za razumevanje vlog, ki jih lahko prevzamejo javne uprave, je koristno videti različne plasti, ki sestavljajo širokopasovno omrežje, in glavne poslovne vloge.
Širokopasovna omrežja zahtevajo različne vrste infrastrukture, ki temeljijo na različnih logističnih, gospodarskih ali demografskih razmerah. Uporabite vprašanja za pomoč pri izbiri.
Primerjava širokopasovnih tehnologij predstavlja značilnosti vsake rešitve in pomaga pri odločanju o najboljši rešitvi za različne regije.