Širokopasovni dostop: Modeli nosilcev

Javni prevoznik

Potencialni javni prevozniki za gradnjo in vzdrževanje širokopasovne infrastrukture so predvsem občine in okrožja ter lokalna podjetja in skupna podjetja. Pasivna omrežna infrastruktura je v prvi vrsti v lasti javnega sektorja (npr. občine).

Javni prevozniki običajno gradijo pasivno omrežno infrastrukturo z vključevanjem podizvajalcev. Sodelovanje javnega sektorja v projektu postavitve širokopasovnih povezav bi bilo treba čim prej uskladiti s pristojnimi organi, zlasti v zvezi z gospodarskim pravom in pravom Skupnosti o državni pomoči.

Model javnega DBO (Design Build Operate) je možen model za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva za razvoj širokopasovnih projektov. Ta model vključuje organ upravljanja, ki deluje brez posredovanja zasebnega sektorja, razen na ravni ponudnika storitev. Vse vidike postavitve in delovanja omrežja upravlja javni sektor.

Zasebni prevoznik

Zasebni prevozniki lahko delujejo kot lastniki in/ali operaterji širokopasovnih omrežij ter ponudniki storitev. Lahko so obstoječa telekomunikacijska podjetja, kabelski operaterji, zasebna energetska podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje in/ali svoj portfelj izdelkov ali zagonska podjetja. Pri projektih uvajanja širokopasovnih povezav v izključno zasebni lasti zasebni vlagatelj (eno ali več podjetij) prevzame celotno gospodarsko tveganje. Glede na organizacijsko in pravno obliko projektov podjetja se razlikujejo po velikosti in vrsti, strategiji financiranja in prevzemanju tveganja s strani investitorjev.

Če se naložba v izgradnjo in obratovanje omrežja v celoti izvaja iz zasebnih skladov, obveznost prostega dostopa ne obstaja – razen če ima podjetje pomembno tržno moč na reguliranem trgu in je zato predmet predhodne ureditve. Kljub temu se lahko prevoznik odloči, da bo svojo pasivno in/ali aktivno omrežno infrastrukturo odprl tretjim osebam (odprt dostop) in s tem ustvaril prihodke.

S sodelovanjem med različnimi akterji, kot so energetske službe in ponudniki telekomunikacij, je mogoče izkoristiti sinergije in prihraniti stroške. Na primer pri gradnji nove ali uporabi obstoječe omrežne infrastrukture ali s skupnim načrtovanjem storitev ali vzdrževanjem aktivnih omrežnih komponent.

Zasebni model DBO je zasebni model, ki vključuje organizacijo iz zasebnega sektorja, ki prejema določeno raven javnega financiranja (pogosto nepovratna sredstva), da bi pomagala pri vzpostavitvi novega omrežja, ki ponuja odprt veleprodajni dostop.

Pristop od spodaj navzgor

Na območjih, kjer ni naložb zasebnega sektorja za vzpostavitev infrastrukture, so državljani odvisni od njihove zavezanosti, da bi dosegli hitro nadgradnjo širokopasovnih povezav. Model od spodaj navzgor izhaja iz pobud državljanov in lokalnih ali regionalnih akterjev (podjetij, organizacij), ki želijo spodbujati in izvajati postavitev širokopasovnih omrežij kot končnih uporabnikov.

Medtem ko projekti zasebnega sektorja na področju širokopasovnih povezav pogosto ocenjujejo izvedljivost le na podlagi komercialnih vidikov, lahko državljanske pobude v projektih širitve širokopasovnih povezav upoštevajo lastne socialno-ekonomske cilje in cilje, kot so:

• obdobje dolgoročnih naložb brez kratkoročnih pričakovanj glede donosa
• izbira tehnologije, usmerjena v povpraševanje in prihodnost
• varnostni vidiki

Možne organizacijske oblike projektov, ki izhajajo iz modelov od spodaj navzgor, so združenja ali sodelovanje. Ideja pristopov od spodaj navzgor je, da uporabniki sprejmejo dolgoročne zaveze (finančne ali druge), ki zagotavljajo uspeh projekta. Model ima svojo moč predvsem v tem, da je organiziran lokalno in da obstaja neposredna povezava med lastništvom in zagotavljanjem storitev posameznim uporabnikom, zato je zagotovljena dolgoročna zvestoba strank.

Preberite več o NGA modelu spodaj navzgor. Model od spodaj navzgor ali lokalna skupnost vključuje skupino končnih uporabnikov, ki se organizirajo v skupno in demokratično nadzorovano organizacijsko skupino, ki je sposobna nadzorovati pogodbo za izgradnjo lastne lokalne mreže.

Javno-zasebno partnerstvo (PPP)

V javno-zasebnem partnerstvu si javni in zasebni prevozniki delijo tveganje projekta na podlagi skupne zaveze. V tem smislu je javno-zasebno partnerstvo splošen izraz za sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. Cilj je tudi zagotoviti vire in/ali strokovno znanje zasebnega sektorja ter tako dodati zasebni prispevek k ponudbi infrastrukture in storitev javnega sektorja.

Za javno-zasebna partnerstva je običajno značilno eno ali več od naslednjega:

• izpolnjevanje javne naloge (čisto izvajanje nalog kot alternativa javnemu naročanju javnih organov in storitev brez naložbene narave)
• sodelovanje vsaj enega zasebnega in enega javnega partnerja
• dolgoročno sodelovanje
• pogodbena formalizacija partnerstva
• večja učinkovitost (zlasti v obliki znižanja stroškov) z:
• delitev tveganj med partnerji
• usmerjenost v življenjski cikel pri zagotavljanju storitev
• procesna usmerjenost pri zagotavljanju storitev
• posebna dodelitev sredstev partnerjev glede na model javno-zasebnega partnerstva
• dopolnilni in operativni cilji partnerjev
• delitev odgovornosti in nalog med partnerji glede na njihov potencial za uspeh

Izraz javno-zasebna partnerstva se na splošno uporablja za opis različnih ureditev zadrug, od ohlapnih, neformalnih in strateških partnerstev do naročil storitev za projektiranje, gradnjo, financiranje in delovanje (t. i. pogodbe DBFO, Design-Build-Finance-Finance-Operate) in formalna skupna podjetja. V bistvu obstajajo trije osnovni modeli:

1. modeli zunanjega izvajanja (nizka stopnja sodelovanja in se uporabljajo predvsem za opravljanje delnih nalog);
2. pogodbeni modeli (srednja stopnja sodelovanja in predvsem za upravljanje celotnih projektov);
3. modeli strateškega sodelovanja (visoka stopnja sodelovanja med partnerji in vključno s socialno-pogodbenim sodelovanjem za izpolnjevanje (pod-) nalog, predvsem za upravljanje celotnih projektov.

Preberite več o osnovnem modelu skupnega podjetja. Glavni cilj javno-zasebnega partnerstva je vključiti zasebni sektor v zagotavljanje javnih storitev, pri čemer se vloga javnega sektorja prenese z lastnika in ponudnika na kupca in varuha interesov javnosti.

Preberite smernice o uporabi javno-zasebnih partnerstev za izgradnjo širokopasovnih omrežij na podeželju?