Komisija je zaradi nujne potrebe po varovanju in ohranjanju ogrožene evropske kulturne dediščine, velikega tehnološkega napredka in razvijajočega se sektorja kulturne dediščine začela oceno priporočila o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (2011/711/EU).
V oceni je poudarjen uspeh priporočila pri povečanju digitalizacije in spletnega dostopa do kulturnega gradiva, ki digitalizirano kulturno dediščino prinaša vseevropskemu občinstvu. Priporočilo je omogočilo tudi sodelovanje med evropskimi kulturnimi ustanovami in izmenjavo zamisli v celotnem sektorju. Kaže, da so se zavezanost in prizadevanja držav članic pri digitalizaciji velikega števila objektov in stavb obrestovala.
Vendar so v oceni poudarjene tudi spremembe v sektorju kulturne dediščine v zadnjih letih z novimi potrebami in novimi priložnostmi, ki bi lahko še povečale prispevek kulturne dediščine k evropskemu gospodarstvu. Kriza zaradi COVID-19 je ponovno poudarila potrebo po izboljšanju spletnega dostopa do digitaliziranega kulturnega gradiva in izboljšanju njegove uporabe/ponovne uporabe. Napredne tehnologije lahko opolnomočijo in sprostijo potencial sektorja kulturne dediščine, na primer s širšim sprejetjem 3D, AR/VR in umetne inteligence. Odpira nove priložnosti za digitalizacijo kulturne dediščine za ohranjanje, ohranjanje, obnovo, raziskave ter širši spletni dostop in ponovno uporabo za državljane in različne sektorje, kot je turizem.
Ocena temelji na obsežnem sklopu dejavnosti posvetovanja, vključno z odprtim javnim posvetovanjem, ki je potekalo lani. Ocena postavlja temelje za prihodnjo politiko na področju digitalizacije in spletne dostopnosti kulturnega gradiva ter digitalnega ohranjanja kulturne dediščine. Glavne ugotovitve vrednotenja so:
- Priporočilo mora bolje odražati ogromen potencial naprednih digitalnih tehnologij (npr. tridimenzionalna digitalizacija) ali nastajajočih tehnologij (npr. virtualna resničnost ali razširjena resničnost).
- Priporočilo se mora bolj osredotočiti na kakovost digitaliziranega kulturnega gradiva, da bi okrepili inovacije in ustvarjanje z uporabo in ponovno uporabo digitaliziranega kulturnega gradiva v vseh sektorjih.
- Nadaljnje sprejetje skupnih standardov in pristopov za digitalizirane vsebine bi odpravilo več preostalih ovir, povezanih z interoperabilnostjo.
- Europeana bi morala še naprej spodbujati dejavnosti standardizacije, da bi olajšala delo ustanov za varstvo kulturne dediščine. Imeti mora vidnejšo vlogo pri omogočanju, da bi lahko skupne industrijske institucije izkoristile priložnosti, ki jih ponuja digitalna preobrazba.
- Pomembno je razširiti področje uporabe priporočila, da bi zajemalo ključno kulturno dediščino, ki je bila obrobno obravnavana ali sploh ni obravnavana, kot je nepremična, rojena digitalna in nematerialna dediščina.
- Napredna digitalna pismenost ter znanja in spretnosti so postali bistvenega pomena za projekte skupnega pomena, zlasti v okviru pandemije.
- Polna uporaba podatkov o kulturni dediščini v korist sektorja ne bi koristila le kulturnemu sektorju, temveč tudi drugim sektorjem (npr. raziskave, trajnostni turizem, izobraževanje) in bi prispevala k izgradnji podatkovnega prostora za kulturno dediščino.
- Okrepljeno sodelovanje z drugimi skupnimi pomembnimi projekti na mednarodni ravni bi pomagalo pri iskanju skupnih odzivov na skupne izzive in izmenjavi najboljših praks ter predstavljanju in spodbujanju evropske kulture.
Več informacij
Delovni dokument Komisije: Ocena Priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (SWD(2021) 15 final).