Lažji dostop do radijskega spektra: okvir EU za elektronske komunikacije

Hitro in učinkovito upravljanje spektra je bistveno za vzpostavitev trajnostnih fiksnih, mobilnih in satelitskih omrežij naslednje generacije. Ta omrežja bodo zagotovila vrhunsko in varno povezljivost za evropske državljane po vsej EU in utrla pot za digitalno desetletje 2030.

Da bi EU zagotovila lažji dostop do radijskega spektra, bo gradila na regulativnem okviru za elektronske komunikacije, ki je bil posodobljen leta 2018 s sprejetjem Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.

Ključni cilj kodeksa je podpreti vzpostavitev vrhunske komunikacijske in radiodifuzijske infrastrukture. Kodeks zagotavlja regulativni okvir za spodbujanje naložb v povezljivost in krepitev evropske digitalne konkurenčnosti.

Radijski spekter v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah

Kodeks vključuje pomembne določbe o radiofrekvenčnem spektru, zlasti dopolnjuje večletni program politike radijskega spektra za leto 2012, podpira sodelovanje in usklajevanje med državami članicami na področju politike spektra EU ter določa politične usmeritve in cilje za strateško načrtovanje in usklajevanje uporabe radiofrekvenčnega spektra v EU.

Kar zadeva radiofrekvenčni spekter, je cilj sedanjega regulativnega okvira:

• bolj usklajen pristop notranjega trga k politiki in upravljanju radiofrekvenčnega spektra;
• zagotavljanje potrebne prožnosti za odzivanje na dinamičen razvoj trga in inovativne tehnologije;
• povečanje nadaljnje pravne varnosti in regulativne predvidljivosti za varno naložbeno okolje za nove brezžične širokopasovne komunikacije;
• spodbujanje večjega vlaganja v visoko zmogljiva omrežja 5G z zagotavljanjem pravočasne dodelitve usklajenih pasov ter dolgih in obnovljivih licenc, omogočanjem zgoščevanja omrežja in souporabe infrastrukture ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zaščite javnosti pred elektromagnetnimi emisijami;
• zagotavljanje pravočasne uporabe pionirskih pasov 5G na podlagi odločitev o tehničnem usklajevanju v skladu z Odločbo o radijskem spektru iz leta 2002;
• zagotavljanje tehnološke in storitvene nevtralnosti, ki odraža vse večje zbliževanje tehnologij, proizvodov in storitev na področju telekomunikacij;
• izboljšanje sodelovanja med državami članicami pri osnutkih postopkov odobritve;
• podpiranje čezmejnega usklajevanja za odpravo škodljivega motenja med državami članicami in s tretjimi državami;
• zagotavljanje učinkovitih konkurenčnih pogojev;
• olajševanje skupnih postopkov odobritve.

Avtorizacija in prilagodljivost

V skladu s kodeksom bi morala biti uporaba spektra urejena s splošno odobritvijo, razen če je to upravičeno zaradi povečanja učinkovitosti, preprečevanja škodljivega motenja, tehnične kakovosti storitev, varovanja učinkovite uporabe spektra ali izpolnjevanja ciljev splošnega interesa.

V praksi je uporaba spektra zaradi preostalih tehnoloških omejitev upravljanja motenj pogosto predmet individualnih pravic uporabe. Poleg tega lahko potreba po zagotovitvi učinkovite uporabe omejenega radiofrekvenčnega spektra v nekaterih primerih upraviči omejitev števila pravic do uporabe.

V takih primerih je na splošno najboljši rezultat zagotoviti, da je spekter na voljo operaterjem storitev in ponudnikom storitev na prožen način. To omogoča optimalno uporabo tega redkega vira.

Kodeks praviloma določa načeli tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev, vendar so izjeme še vedno možne, kadar so ustrezno utemeljene. Na primer omejevanje tehnološke nevtralnosti, da bi se izognili škodljivim motnjam, ali omejevanje nevtralnosti storitev, da se spodbudi socialna, regionalna ali teritorialna kohezija ali prepreči neučinkovita uporaba spektra.

Zato imajo javni organi v mejah načel nevtralnosti ključno vlogo pri uravnoteženju različnih vrst dodelitev spektra, da bi najbolje zadovoljili sedanje in prihodnje potrebe. Javni organi lahko na primer olajšajo prehod na sodobnejše in učinkovitejše tehnologije spektra ali pregledajo socialno in gospodarsko upadajočo uporabo. S tem se lahko prepreči čezmerna dodelitev dragocenega spektra, ki presega tisto, kar je razumno upravičeno v zvezi z drugimi možnimi uporabami.

Na podlagi določb kodeksa se lahko pozitiven prehod podpre z omogočanjem trgovanja s spektrom in fleksibilnih pogojev uporabe spektra. Prav tako ga je mogoče podpreti z uvedbo učinkovitejših ali inteligentnejših tehnologij, ki podpirajo souporabo frekvenc. V drugih primerih bo morda potrebna strateška prerazporeditev ali sprememba namena spektra na ravni EU.