Kvantni

 V naslednjih nekaj letih bodo kvantne tehnologije omogočile stvari, ki jih danes preprosto ni mogoče narediti. S kvantno tehnologijo bomo lahko gledali daleč pod zemljo ali pod morjem in opravljali zapletene računske naloge, kot je modeliranje biomolekularnih in kemičnih reakcij, ki jih najmočnejši superračunalniki trenutno ne morejo upravljati. Kvant nam bo pomagal varno pošiljati občutljive informacije kamorkoli in diagnosticirati bolezni hitreje in natančneje z iskanjem znotraj celic.

V prvi kvantni revoluciji v začetku 20. stoletja so se znanstveniki naučili razumeti in uporabljati lastnosti kvantne mehanike – interakcije molekul, atomov in celo manjših delcev, kot so fotoni in elektroni. To jim je na koncu omogočilo, da so ustvarili tranzistorje, laserje in mikroprocesorje: temeljne tehnologije za računalnike, telekomunikacije, satelitsko navigacijo, pametne telefone, sodobno medicinsko diagnostiko in še veliko več.

V teku je druga kvantna revolucija. Raziskovalci lahko odkrijejo in manipulirajo posamezne delce ter njihove fizikalne lastnosti in interakcije ter gradijo nove tehnologije in sisteme, ki uporabljajo lastnosti osnovne kvantne mehanike. Ta razvoj je privedel do velikega tehničnega napredka na številnih različnih področjih, vključno s kvantnim računalništvom, senzorji, simulacijami, kriptografijo in telekomunikacijami. 

Na glavnih področjih kvantne uporabe se začenja pojavljati cela generacija novih tehnologij s potencialom za daljnosežen gospodarski in družbeni učinek: kvantno računalništvo in simulacije, kvantna komunikacija ter kvantno zaznavanje in meroslovje. Nekatere so že v razvoju, številne druge pa bodo razvite v prihodnjih letih. Kvantni potencial je ogromen in vse večje svetovne regije veliko vlagajo v to zelo strateško področje. 

Komisija je zato sprejela kvantitativno strategijo, da bi zagotovila vodilni položaj EU na področju tehnologije.   

Strategija, sprejeta julija 2025, izkorišča obstoječe prednosti Evrope: vrhunske raziskave, znanstveno odličnost, živahno bazo zagonskih podjetij in močno strukturo javnih naložb ter se osredotoča na pet področij ukrepanja:

• Področje 1 Raziskave in inovacije: Utrjevanje odličnosti po vsej Evropi na področju kvantne znanosti in njene industrijske preobrazbe.
• Področje 2 Kvantne infrastrukture: Razvoj prilagodljivih, usklajenih infrastrukturnih vozlišč za podporo proizvodnji, zasnovi in razvoju aplikacij.
• Področje 3 – Krepitev kvantnega ekosistema EU: Zagotavljanje dobavnih verig in industrializacija kvantnih tehnologij z naložbami v zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi.
• Področje 4 Vesoljske kvantne tehnologije in kvantne tehnologije z dvojno rabo (varnost in obramba): Vključevanje varnih in suverenih kvantnih zmogljivosti v evropske vesoljske, varnostne in obrambne strategije.
• Področje 5 Kvantne spretnosti: Oblikovanje raznolike delovne sile svetovnega razreda z usklajenim izobraževanjem, usposabljanjem in mobilnostjo talentov po vsej EU.

Zdaj je na voljo poziv k predložitvi dokazov za oblikovanje prihodnjega akta EU o kvantnem spektru, ki naj bi bil sprejet leta 2026. Ta akt ima tri glavne cilje:

1. Spodbujanje raziskav in inovacij
2. Povečanje industrijske zmogljivosti, vključno s pilotnimi linijami in objektom za načrtovanje
3. Okrepiti odpornost in upravljanje dobavne verige.

Temeljil bo na strategiji za kvantno Evropo ter dopolnjeval akt o čipih, Skupno podjetje EuroHPC in IRIS2.

Evropa ima dolgo tradicijo odličnosti na področju kvantnih raziskav. Zdaj je ključnega pomena razviti trdno industrijsko bazo, ki temelji na tej tradiciji. Brez usklajenih prizadevanj na področju raziskav in financiranja na evropski ravni bi Evropa lahko zaostala za svojimi svetovnimi konkurenti.

Da bi se soočili s tem izzivom, je bila leta 2018 uvedena vodilna pobuda o kvantnih tehnologijah. Gre za obsežno, dolgoročno raziskovalno pobudo s proračunom v višini 1 milijarde evrov, ki jo financira EU in združuje raziskovalne ustanove, industrijo in javne financerje ter utrjuje in širi vodilni položaj in odličnost evropske znanosti na tem področju.

Komisija zdaj v okviru Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (Skupno podjetje EuroHPC) načrtuje izgradnjo najsodobnejših pilotnih kvantnih računalnikov. Ti računalniki bodo delovali kot pospeševalniki, povezani s superračunalniki Skupnega podjetja, in bodo tvorili „hibridne“ stroje, ki združujejo najboljše kvantne in klasične računalniške tehnologije.

Oktobra 2022 je Skupno podjetje EuroHPC napovedalo izbor šestih lokacij po vsej EU za gostovanje prvih evropskih kvantnih računalnikov, ki bodo integrirani v superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC. Ti na novo pridobljeni kvantni računalniki bodo temeljili izključno na najsodobnejši evropski tehnologiji in se bodo nahajali na lokacijah na Češkem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Poljskem. Naložba znaša 100 milijonov EUR, od tega 50 % iz EU in 50 % iz 17 držav, ki sodelujejo v Skupnem podjetju EuroHPC.

To bo prvi korak k uvedbi evropske infrastrukture kvantnega računalništva, ki bo evropskim uporabnikom iz znanosti in industrije dostopna prek računalništva v oblaku na nekomercialni podlagi. Ta infrastruktura bo namenjena pospeševanju ustvarjanja novega znanja in rešitev za svetovne družbene izzive. Zaradi svoje velike računalniške zmogljivosti bo obravnaval zapletene težave s simulacijo in optimizacijo, zlasti pri razvoju materialov, odkrivanju zdravil, vremenskih napovedih, prevozu in drugih resničnih težavah, ki so zelo pomembne za industrijo in družbo. 

Prvi kvantni računalnik, ki ga je pridobilo Skupno podjetje EuroHPC, je bil odprt v Poznanu (Poljska) junija 2025. Septembra 2025 je EuroHPC odprl svoj drugi kvantni računalnik VLQ v Ostravi na Češkem. Ta mejnik je pomemben korak naprej pri uvajanju najsodobnejše evropske infrastrukture kvantnega računalništva.

Od junija 2019 je vseh 27 držav članic EU podpisalo izjavo EuroQCI in se strinjalo, da si bodo skupaj s Komisijo in ob podpori Evropske vesoljske agencije prizadevale za razvoj infrastrukture za kvantno komunikacijo, ki bo zajemala celotno EU (EuroQCI). 

Več o EuroQCI

Na več področjih so kvantni senzorji že sposobni ponuditi močno izboljšano zmogljivost in natančnost v primerjavi z njihovimi klasičnimi ekvivalenti. Komisija vlaga v vseevropske infrastrukture za kvantno zaznavanje, ki bodo povezovale te senzorje in izkoristile njihov potencial, vključno z mrežo kvantnih gravimetrov, pritrjenih in nameščenih na gibljivih nosilcih, kot so brezpilotni zrakoplovi ali ladje, ki bodo spremljali podzemne in podvodne vire ter vulkansko dejavnost, izvajali naloge opazovanja Zemlje in drugo. To omrežje bo povezano z načrtovano evropsko infrastrukturo za vesoljsko gravimetrijo, kar bo omogočilo še natančnejše meritve s pomočjo vesoljskih tehnologij.