Napredno računalništvo

Dandanes večina ve, kaj je gigabajt – to je enota shranjevanja podatkov, ki omogoča hrambo 20 glasbenih albumov ali 542 izvodov knjige Vojna in mir.

Toda ali veste, kaj je gigaflops? To je nekoliko bolj zapleteno. Gigaflops je enota za merjenje zmogljivosti računalnika. FLOPS (ali flops) se nanaša na število operacij s plavajočo vejico na sekundo. Gigaflops ustreza približno milijardi operacij s plavajočo vejico na sekundo. Povprečni prenosni računalnik lahko deluje z zmogljivostjo od 250 do 400 gigaflopsov, kar je dovolj za brskanje po internetu, uporabo pisarniške programske opreme, igranje iger in uporabo programske opreme za urejanje fotografij.

Vendar prenosni računalniki niso najzmogljivejši računalniki. Najzmogljivejši so stroji, ki spadajo v kategorijo visokozmogljivostnega računalništva. Tovrstni sistemi se ne merijo v gigaflopsih, temveč v petaflopsih, ki ustrezajo milijonu milijard operacij na sekundo. Kmalu se bodo merili v eksaflopsih, ki pomenijo milijardo milijard operacij na sekundo, kar je enako skupni računalniški zmogljivosti vseh mobilnih telefonov v EU. Primer današnjega visokozmogljivostnega računalnika je superračunalnik LUMI na Finskem, ki ga sofinancira EU. Njegova najvišja zmogljivost je 550 petaflopsov, kar je enako skupni zmogljivosti 1,5 milijona prenosnih računalnikov. Če bi vse te prenosne računalnike zložili enega vrh drugega, bi bil nastali stolp visok več kot 23 kilometrov.

Sistemi visokozmogljivostnega računalništva in njihove operacije so že zdaj izjemno pomembni za naše življenje. Opravljajo kompleksne naloge, pri katerih je treba analizirati velike količine podatkov, ter nam omogočajo oblikovanje modelov, na podlagi katerih lahko preučujemo in bolje razumemo zapletene izzive, kot so simulacija molekul zdravil, načrtovanje podeželskih in urbanih območij ter oblikovanje novih materialov, vozil in zrakoplovov.

V bližnji prihodnosti bodo na spletu zaživeli zanimivi novi projekti EU, ki temeljijo na sistemih visokozmogljivostnega računalništva. Izdelan bo digitalni dvojček Zemlje, ki bo omogočal boljšo simulacijo in predvidevanje okoljskih in podnebnih sprememb ter nosilcem odločanja pomagal pri boljšem načrtovanju in spopadanju s posledicami. Načrtujejo se tudi digitalni dvojčki človeških bitij, ki bi nam v teoriji omogočali, da zdravljenje prilagodimo vsakemu posamezniku.

EU namerava financirati projekte, ki združujejo kvantno mehaniko in računalništvo s takšnimi sistemi visokozmogljivostnega računalništva. To bo omogočilo še bolj kompleksne simulacije na področjih, kot so odkrivanje zdravil, varna in šifrirana komunikacija ter izjemno natančne ure.

Sistemi visokozmogljivostnega računalništva so impresivni, a tudi kompleksni in dragi. Nobena evropska država ne more delovati sama in pričakovati, da bo v svetovnem merilu konkurenčna pri vzpostavljanju sistemov visokozmogljivostnega računalništva. Zato je EU ustanovila Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (Skupno podjetje EuroHPC). Ta organ združuje vire EU, sodelujočih držav in zasebnih partnerjev, njegov namen pa je okrepiti položaj Evrope kot vodilne sile na področju visokozmogljivostnega računalništva ter tovrstne vire dati na voljo evropskim raziskovalcem, industriji in manjšim podjetjem.

EU namerava do leta 2033 v sisteme visokozmogljivostnega računalništva vložiti dodatnih 8 milijard evrov. Da bi postala vodilna v svetu na področju kvantnega računalništva in tehnologij, pomaga financirati projekte, ki združujejo raziskovalce in industrijske akterje s tega področja.

Dve tehnologiji, ki bosta ključni za prihodnost računalništva in drugih področij, sta fotonika in elektronika.

Fotonika in elektronika omogočata delovanje mobilnih telefonov ter skrbita za ohranjanje hitrosti internetnih povezav in prometne varnosti. Poleg tega ponujata rešitve na področju zdravstva, energije in podnebnih sprememb.

EU je pripravila strategijo, s katero želi zagotoviti vodilno vlogo Evrope pri zasnovi in proizvodnji teh dveh tehnologij. Vodilni položaj Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij bo gospodarstvu v digitalnem desetletju prinesel velike koristi, vključno z večjo produktivnostjo, rastjo in novimi delovnimi mesti.

Komisija si zlasti prizadeva za razvoj skupnega pristopa na področju fotonike, in sicer z evropsko tehnološko platformo Photonics21. Evropa lahko s povezovanjem industrije, znanosti in politike pospeši inovacije, spodbudi proizvodnjo in prevzame vodilno vlogo v fotoniki.

Ključne omogočitvene tehnologije postajajo vse bolj kompleksne, zato mala in srednja podjetja (MSP) težje v celoti izkoriščajo njihov inovacijski potencial. Da bi lahko izkoriščali ta potencial, industrija in MSP potrebujejo dostop do teh tehnologij in podporo pri razvoju in preskušanju inovacij, preden se dajo na trg.

Nova industrijska strategija bo s sredstvi iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov podprla industrijo in MSP pri izkoriščanju ključnih omogočitvenih tehnologij.

Naročite se na najnovejše novice o tej temi in drugih temah