5G: Vprašanja in odgovori

Peta generacija telekomunikacijskih sistemov bo ključni gradnik našega digitalnega gospodarstva in družbe v naslednjem desetletju. Mobilni promet se podvoji vsaki dve leti in pojavljajo se nove aplikacije. 5G bo zagotovil zmogljivosti in zmogljivost za zadovoljitev teh potreb po povezljivosti. Ta omrežja bodo lahko podpirala milijone sočasnih povezav na prenatrpanih mestih in izvajala prenose v realnem času z visokokakovostnimi video viri in oddaljenimi operacijami.

5G je več kot le pametni telefoni. Povezuje lahko naše industrije, od avtomatiziranih avtomobilov do brezžičnih robotov, kar ponuja priložnosti za trajnostno rast in delovna mesta po vsej Evropi. Največji učinek 5G se pričakuje v ključnih sektorjih, kot so promet, zdravstvo in predelovalna industrija, pri čemer koristi za ponudnike storitev, ki temeljijo na 5G, po vsem svetu presegajo 500 milijard EUR letno.

V tehničnem smislu so za omrežja 5G značilni:

• nizka zakasnitev: odzivnost omrežja v skoraj realnem času;
• širša pasovna širina: za ultrahitro izmenjavo podatkov;
• zajamčena kakovost: del omrežja, ki je rezerviran za določeno uporabo.

Zaradi teh funkcij je 5G ključna osnova za testiranje in lansiranje najnovejših tehnologij, in sicer interneta stvari (IoT), umetne inteligence (AI), virtualne in razširjene resničnosti (VR in AR).

Računalništvo na robu je ključni koncept za izpolnjevanje teh zahtev. Pomeni obdelavo podatkov, ki je blizu uporabnikove naprave ali neposredno na njej, namesto da bi bila poslana prek omrežja v center za obdelavo podatkov ter nato pridobljena in poslana nazaj v uporabnikovo napravo. Takšna interakcija v realnem času bo omogočila aplikacije, kot so spremljanje zdravja in pacientov, daljinsko upravljanje tovarniških strojev, pametna omrežja za upravljanje obnovljivih virov energije, avtonomna vozila, natančno odkrivanje napak in hitro posredovanje ter še več.

Postavitev omrežij 5G je tesno odvisna od dostopa do radijskega spektra ali frekvenc, ki so osnova za brezžično komunikacijo, in sicer telekomunikacij.

Na začetku bo 5G uporabljal podobne frekvence kot 4G za prenos podatkov. V prihodnosti bodo omrežja 5G uporabljala tudi frekvence, ki so višje na radijskem spektru in delujejo na krajših valovnih dolžinah. To bo omrežjem 5G omogočilo, da hkrati služijo še več uporabnikom in napravam ter izjemno hitro zagotavljajo podatke.

Razdalja, ki jo lahko dosežejo ti valovi, je veliko krajša, zato bodo omrežja 5G namesto celičnih stolpov, ki pokrivajo velika območja, uporabljala manj močne in manjše antene, ki pokrivajo manjša območja. Ker se stopnja povezanih naprav in njihovih aplikacij povečuje, je pomembno opredeliti uporabo frekvenc z različnimi tehnologijami (tj. televizijskim in radijskim oddajanjem, aplikacijami za javno varnost, slušnimi pripomočki, medicinsko opremo, telekomunikacijami itd.).

Dodeljevanje spektra za posebne namene preprečuje, da bi se različne tehnologije medsebojno vmešavale. Pomembno je tudi, da se ta pravila o spektru uskladijo med državami. Ista pravila v vseh državah članicah zagotavljajo čezmejno interoperabilnost tehnologij.

Za uvedbo 5G je Komisija uskladila uporabo treh pionirskih frekvenčnih pasov (ali frekvenčnih območij) po vsej EU:

1. 700-megaherčni pas, dodeljen mobilnim operaterjem za brezžično širokopasovno uporabo. Omogočil bo široko ozemeljsko pokritost, vključno s podeželskimi območji.
2. Pas 3,6 GHz za podporo večji zmogljivosti souporabe podatkov in zmernemu dosegu.
3. Frekvenčni pas 26 GHz za zelo visoko zmogljivost souporabe podatkov na gostih območjih, kot so mesta.

Države članice bi morale operaterjem dovoliti uporabo teh treh pasov za 5G do konca leta 2020. To bo zagotovilo, da bodo imeli operaterji dostop do zadostnega spektra za zagotavljanje inovativnih storitev 5G.

Komisija in države članice si še naprej izmenjujejo najboljše prakse in razpravljajo o skupnih elementih teh nacionalnih dodelitev spektra. Opazovalna skupina EU za 5G redno poroča o informacijah o napredku in vseh večjih spremembah na trgu.

Evropski operaterji so na enaki poti s Kitajsko in Združenimi državami Amerike, s komercialnim lansiranjem 5G letos. Z več kot milijardo evrov, vloženimi v evropske poskuse, je Evropa zdaj vodilna v svetu na tem področju in razvija edinstvene poslovne priložnosti.

Naložbe v komercialno uvajanje v višini 60–100 milijard EUR na leto še niso na voljo. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo potrebne frekvence za sektorje, ki se zanašajo na brezžične storitve, kot so radiodifuzija, javna varnost, raziskave, promet, varstvo okolja in energija.

Komisija je leta 2018 ustanovila evropsko opazovalnico za 5G, da bi spremljala napredek 5G v Evropi, vključno s pripravljalnimi ukrepi za poskusne dejavnosti, morebitna mesta, ki jih podpira 5G, čezmejne koridorje in dodeljevanje spektra.

Obstaja široka paleta zdravstvenih aplikacij 5G, ki vključujejo razširitev telemedicine, zanesljivo spremljanje na daljavo v realnem času in uporabo umetne inteligence za pomoč pri diagnozi in še več.

Telemedicina omogoča zdravnikom in drugim kliničnim uslužbencem, da učinkoviteje sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva z oddaljenih lokacij. Na podeželskih območjih bi bilo še posebej koristno, če bi lahko v realnem času poslali kakovostne videoposnetke in slike strokovnjaku za pregled.

Tudi, ko morate dostaviti zelo velike podatkovne datoteke, kot so 3D medicinske slike, lahko prenos traja dolgo časa ali ne uspešno pošlje, če je omrežje nizko na pasovni širini. To pomeni, da bolnik dlje čaka na zdravljenje, ponudniki pa vidijo manj bolnikov v enakem času. Z visokohitrostnimi in zanesljivimi omrežji 5G se lahko pacienti zdravijo prej in imajo dostop do specialistov, ki sicer niso na voljo, in sicer z izboljšanjem dostopa in kakovosti oskrbe.

Zanesljivo spremljanje na daljavo v realnem času vključuje uporabo naprav interneta stvari za pomoč izvajalcem zdravstvenega varstva pri spremljanju pacientov in zbiranju podatkov za bolj preventivno in personalizirano oskrbo. Nosljivi izdelki, ki se običajno uporabljajo za daljinsko spremljanje, povečujejo vključenost pacientov v lastno zdravje, hkrati pa zmanjšujejo stroške bolnišnic.

Vendar pa je uporaba tehnologije daljinskega spremljanja omejena z zmogljivostjo omrežja za obdelavo podatkov. Počasne hitrosti omrežja in nezanesljive povezave preprečujejo zdravnikom, da bi dobili podatke v realnem času, ki jih potrebujejo za hitro odločanje. Tehnologija 5G s svojo nizko latenco in visoko zmogljivostjo bo omogočila zanesljivo daljinsko spremljanje bolnikov.

Številne ključne odločitve v zdravstvu bodo sprejete ali olajšane z uporabo umetne inteligence. Na primer, za določitev morebitnih diagnoz ali za odločitev o najboljšem načrtu zdravljenja za določenega bolnika. Poleg tega lahko umetna inteligenca pomaga pri napovedovanju, pri katerih pacientih je verjetneje, da bodo imeli pooperativne zaplete, kar zdravstvenim sistemom omogoča, da po potrebi zagotovijo zgodnje posredovanje.

Velike količine podatkov, potrebnih za hitro učenje, zahtevajo izjemno zanesljiva in širokopasovna omrežja. Poleg tega morajo ponudniki pogosto dostopati do podatkov iz mobilnih naprav. S prehodom na omrežja 5G lahko zdravstvene organizacije uporabljajo orodja umetne inteligence za zagotavljanje najboljše možne oskrbe – od koder koli že so. Z omogočanjem vseh teh tehnologij prek omrežij 5G lahko sistemi zdravstvenega varstva izboljšajo kakovost oskrbe in pacientove izkušnje ter znižajo stroške oskrbe. Namesto da bi se odzvali le na bolnikovo stanje, lahko omrežja 5G ponudnikom omogočijo bolj preventivno in personalizirano oskrbo.

Potrošniki lahko pričakujejo boljše mobilne storitve, nove aplikacije, podprte z internetom stvari, za boljše upravljanje z energijo, večjo varnost in privlačno zabavo. Pričakujemo lahko veliko hitrejši in zanesljivejši mobilni internet, kjer bo večja zmogljivost omrežja odpravila zastoje internetnega prometa in uresničila nemoteno povezljivost. S širšo pasovno širino in zanesljivimi povezavami bo imelo več ljudi dostop do interneta, digitalnih storitev in izobraževanja.

5G bo omogočil boljše upravljanje z energijo in vodil v bolj trajnostno prihodnost. Z bolj povezanimi predmeti, ki lahko delijo informacije v realnem času, se lahko mesta in družine obrnejo na inteligentno porabo energije, ki temelji na potrebah v realnem času.

Doslej največja hitrost, povezljivost in visoka zmogljivost 5G lahko izboljšajo našo varnost v cestnem prometu. S povezanimi avtomobili, ki lahko izmenjujejo informacije v realnem času, bodo vozniki lahko „vidili“ cesto pred seboj, da bi se izognili incidentom in nevarnim razmeram. 5G je gradnik povezanega in avtomatiziranega prevoza, samovozečih avtomobilov, vlakov in avtomatiziranih pristaniških storitev.

Zabava bo postala bolj privlačna prek poglobljenih in integriranih medijev. Sodelovalna produkcija videov in iger bo postala lažja, hitrejša in enostavnejša. 5G podpira hitrejše nalaganje, tako da lahko delite več uporabniško ustvarjenih, kakovostnih vsebin in hitrejših prenosov, tako da lahko uživate v bolj kakovostnih igrah in videoposnetkih. 5G odpira tudi nove možnosti.

Hitro 3D slikanje nas lahko postavi v naše najljubše filmske prizore, naredi eSports bolj interaktiven in nam omogoči praktično poskusiti oblačila. Nizka latenca, hiter odzivni čas omrežij 5G pomeni, da bi lahko uživali v gladki, brez zakasnitve v razvedrilu obogatene resničnosti.

Zaradi neprimerljive ravni zmogljivosti in zanesljivosti, dosežene s storitvami povezljivosti 5G, bo to združljivo z najzahtevnejšimi zahtevami primerov profesionalne uporabe, ki jih trenutno obravnava več industrijskih sektorjev. S tega vidika bodo industrija in podjetja ključni akterji pri spodbujanju inovacij, ki jih omogoča 5G, kar bo pospešilo digitalizacijo več vertikalnih sektorjev.

S 5G lahko hitrejše in stabilnejše povezave povežejo ekipe na več lokacijah hkrati, kar odpira več priložnosti za delo na daljavo in zaposlenim omogoča delo od doma. Izmenjava težkih podatkovnih datotek bo postala veliko hitrejša in enostavnejša, kar bo izboljšalo izmenjavo podatkov in olajšalo sodelovanje na dolge razdalje.

Internet stvari (IoT) bo objektom omogočil izmenjavo informacij v realnem času. 5G bo podpiral nadzor naprav v realnem času, kar pomeni, da bi lahko tovarne nadgradile svoje avtomatizirane procese in povezane stroje, da bi izboljšale učinkovitost in varnost zaposlenih.

Zanesljive in brezhibne povezave lahko delavcem omogočijo spremljanje težko dosegljivih ali nevarnih okolij in daljinsko upravljanje opreme. 5G lahko zagotovi zelo potrebno varnost za nevarne poklice – gradbena dela, rudarstvo, reševalne službe in še več.

Podobno bo odziv 5G z visoko zanesljivostjo v realnem času prinesel uporabo zdravstvenega varstva, kot je posvetovanje na daljavo ali telorgery, v operativno realnost. Razpoložljivost velikih količin podatkov in možnost hitrega dostopa do njih ter njihove izmenjave bosta podjetjem omogočila vpogled v njihovo poslovanje, da bi jih izboljšala in optimizirala. To pa bo povečalo rast, povečalo prihranke in izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Tehnologija 5G je bila zasnovana tako, da je energetsko učinkovitejša od prejšnjih generacij. To se doseže predvsem z nizko porabo, majhnimi antenami in z učinkovito tehnologijo, kjer se prenosna moč proizvaja le, ko je resnično potrebna.

Predvsem 5G uporablja način varčevanja z energijo bolj sistematično, aktiviranje omrežnih virov le, ko je aktiven promet. 5G bo podpiral tudi okolju prijaznejšo in bolj trajnostno porabo energije. Omrežja 5G bodo podpirala boljše upravljanje obnovljivih virov energije ter družinam, podjetjem in mestom omogočila boljši vpogled v njihovo porabo energije in pametnejši način za njeno upravljanje. Objekti, ki jih omogoča internet stvari (IoT), lahko omogočajo boljše spremljanje in nadzor nad porabo energije. V kombinaciji z omrežji 5G, ki lahko prenašajo informacije v realnem času, lahko poraba energije temelji na potrebah v realnem času v pametnih domovih in pametnih mestih.

Povezljivost je eno od ključnih področij, ki jih Komisija nenehno krepi po vsej EU. 5G ima ključno vlogo pri zagotavljanju boljših, hitrejših in zanesljivejših povezav, ki so na voljo vsem po vsej EU. Komisija je sprejela ukrepe za uresničitev te revolucionarne tehnologije v Evropi.

Komisija je leta 2013 vzpostavila javno-zasebno partnerstvo 5G (5G-PPP), da bi zagotovila vodilni položaj in potencial Evrope na novih trgih. Skupaj z industrijo so se začeli izvajati projekti na področjih, kot so pametna mesta, e-zdravje, inteligentni promet, izobraževanje ali zabava in mediji.

Temu je sledil akcijski načrt Komisije za 5G, ki je bil objavljen leta 2016 in v katerem je določen časovni načrt, v katerem naj bi države članice določile prizorišče za storitve in proizvode 5G. Načrt vključuje usklajevanje regulativnih ukrepov, odobritev dostopa operaterjev do radiofrekvenčnega spektra za omrežja 5G, spodbujanje naložb v omrežno infrastrukturo in spodbujanje preskusov 5G. Razvoj trga in razpoložljivost 5G je mogoče spremljati prek opazovalnice EU za 5G. Evropa je vodilna v poskusih 5G za vertikalne sektorje, kot so promet, mediji in proizvodnja.

Nekatera področja, na katerih Komisija tesno sodeluje z industrijo v okviru programa 5G-PPP, so povezana in avtomatizirana mobilnost v prometu, kar bi omogočilo avtonomna ali daljinsko vodena vozila na cestah, celinskih plovnih poteh, železnicah in pristaniščih.

Povezana vozila bodo lahko v realnem času dostopala do informacij, ki so ključne za misijo. To bo prispevalo k varnosti, zmanjšanju ogljičnega odtisa in širokemu naboru digitalnih storitev za voznike in potnike. Hkrati Komisija stalno podpira in financira povezljivost 5G na določenih glavnih prometnih poteh ali povezanih čezmejnih koridorjih za razvoj obsežnih preskusnih mest.

Komisija priznava, da lahko 5G preoblikuje vsa mesta in ustvari pametna mesta. Pametna mesta so mesta, katerih omrežja, na primer promet, uporabnost in strela, so opremljena z napredno povezljivostjo, ki jim omogoča lažje upravljanje, bistveno bolj trajnostno, učinkovito in varneje. Pametna mesta so sinonim za omrežja, ki ustvarjajo in dajejo na voljo informacije o prometu, porabi energije in potrebah po prometu v realnem času, tako da lahko mestne storitve bolje upravljajo javne uprave in bolje služijo vozačim. V EU so poskusna mesta 5G, ki nenehno napredujejo pri ustvarjanju ekosistemov 5G, ki lahko podpirajo tehnologijo in storitve pametnih mest.

Omrežja 5G uporabljajo veliko manjše antene v primerjavi s sedanjimi sistemi. Hkrati bodo nove antene dosegle veliko boljšo pokritost in večjo hitrost povezave. Prav tako bodo manj vidni in proizvajajo manj elektromagnetnih emisij. Pravzaprav jih je mogoče primerjati z napravami Wi-Fi.

Ker so obstoječa pravila o majhnih celicah obremenjujoča in razdrobljena, je EU junija 2020 sprejela enotna pravila za preprečevanje težkih postopkov za antene z majhno prostornino, težo, vizualnim vplivom in emisijami. Ta uredba zagotavlja tudi visoko raven zaščite pred elektromagnetnimi sevanji v skladu s priporočilom Sveta in nemoteno vključitev v okoliško okolje.

Nova pravila so določena z izvedbeno uredbo Komisije v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ki so bila sprejeta leta 2018 in prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic do konca leta 2020.

Nekateri ljudje so zaskrbljeni, da več anten pomeni večjo izpostavljenost elektromagnetnim poljem. Evropska komisija zelo resno jemlje varovanje javnega zdravja in zagotavlja, da za vse emisije veljajo strogi previdnostni ukrepi. Omrežja 5G bodo uporabljala majhne celice z nižjimi ravnmi moči in s tem nižjo stopnjo izpostavljenosti elektromagnetnim poljem kot obstoječe velike celice v omrežjih 4G.

Nedavna študija Komisije je pokazala, da se bodo na mestnih območjih, kjer se bo 5G uporabljal in se še vedno uporabljajo antene 4G, skupne ravni izpostavljenosti nekoliko povečale, vendar bo to še vedno daleč pod varnimi mejami, ki so 50-krat nižje od ravni, pri katerih so možni učinki na zdravje. Ker se 4G antene ne uporabljajo, se bodo ravni izpostavljenosti znižale.

Poleg tega se pričakuje, da se bodo na teh območjih vse manj uporabljale antene 4G in starejše generacije, ki delujejo z večjimi emisijami. Nova, majhna celična omrežja bodo bolj enakomerno razvijala in distribuirala vire elektromagnetnih polj pri nižjih ravneh moči.

Evropska unija uporablja previdnostni pristop, tako da priporoča najvišje mejne vrednosti izpostavljenosti s širokim varnostnim pragom. To pomeni, da so po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) mejne vrednosti izpostavljenosti EU za širšo javnost 50-krat nižje od ravni emisij, pri katerih se lahko začnejo opažati učinki na zdravje.

Priporočilo Sveta določa stroge mejne vrednosti za elektromagnetna polja v skladu s smernicami Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji iz leta 1998 ali ICNIRP. Te smernice so bile leta 2020 prilagojene, da bi se upoštevale nove aplikacije 5G, in bodo ustrezno ocenjene.

Izpostavljenost elektromagnetnim poljem iz omrežij 5G, vključno z uporabo novih frekvenčnih pasov, mora ostati pod priporočenimi mejnimi vrednostmi, tako kot omrežja 2G, 3G in 4G. Marca 2020 so bile objavljene nove smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP).

Smernice ICNIRP 1998 ščitijo trenutne uporabe radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj, njihove nove smernice pa vključujejo tudi izpostavljenost elektromagnetnim poljem za frekvence nad 6 GHz, kjer bodo delovale prihodnje tehnologije 5G. To bo zmanjšalo največji obseg lokalizirane izpostavljenosti.

Mejne vrednosti izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, ki se trenutno priporočajo na mednarodni ravni in ravni EU, je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije uvrstila na tretjo raven na lestvici petih stopenj tveganja, kar jih uvršča v skupino z drugimi „morebitno rakotvornimi“ elementi, kot je kisla zelenjava. To pomeni, da so radijska elektromagnetna polja manj tvegana kot uživanje rdečega mesa, delovne nočne izmene ali pitje vroče kave, ki so na drugi ravni in so ocenjeni kot „verjetno rakotvorni“.

Radijska elektromagnetna polja se štejejo za še manj tvegana kot onesnaženost zraka, lesni prah ali alkoholne pijače, ki na prvi stopnji spadajo v kategorijo rakotvornih snovi. Več informacij o razvrstitvah je na voljo na spletni strani Mednarodne agencije za raziskave raka.

ICNIRP je napovedal, da so njihove smernice iz leta 1998 sicer vključevale trenutno komercialno uporabo radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj, njihove nove smernice pa so vključevale številne prilagoditve za uporabo novih tehnologij, zlasti za frekvence elektromagnetnih polj nad 6 GHz. Prihodnje tehnologije 5G bodo delovale na teh frekvencah, katerih rezultat je zmanjšanje največjega obsega lokalizirane izpostavljenosti, ki jo lahko prejme oseba.

ICNIRP je navedel, da je bila za določitev smernic uporabljena vsa znanstvena literatura dobre znanstvene kakovosti, vključno z obsežnimi pregledi Svetovne zdravstvene organizacije (2014), švedske agencije za varnost pred sevanjem (2015, 2016, 2018), Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (2015) ter posameznih študij, ugotovljenih po teh pregledih, ter da je literatura vključevala raziskave, ki iščejo učinke tako kratkotrajne kot dolgoročne izpostavljenosti radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem (RF EMF) na takojšnje (npr. bolečine) in zapoznele zdravstvene rezultate (npr. rak). To je vključevalo oceno samoporočane preobčutljivosti na izpostavljenost RF EMF.

Glej ICNIRP Q&A.

Evropska komisija bo preučila ugotovitve novih smernic ICNIRP in ponovno preučila stanje v zvezi s priporočilom Sveta iz leta 1999.

Nekaj držav članic se je odločilo, da bi morale biti mejne vrednosti nižje od mejnih vrednosti izpostavljenosti, določenih v smernicah ICNIRP ali priporočilu Sveta. Politika varovanja zdravja je v pristojnosti držav članic, ki lahko same sprejmejo strožje zahteve. Komisija je še vedno prepričana, da so trenutno priporočene mejne vrednosti ustrezne za varovanje javnega zdravja.

Pregled kaže, da so države članice zelo cenile postopek, ki se je začel s Priporočilom Komisije z dne 26. marca 2019 o kibernetski varnosti omrežij 5G. Kaže tudi, da si države članice želijo nadaljevati usklajeno delo na tem področju na ravni EU.

Nabor orodij za blažilne ukrepe se šteje za uporaben instrument, ki zagotavlja celovite smernice na podlagi tveganj in objektivne metodologije. Pregled kaže tudi, da je večina držav članic od objave poročila o napredku julija 2020 dosegla nadaljnji napredek pri izvajanju ukrepov iz nabora orodij na nacionalni ravni.

Čeprav nacionalni procesi še vedno potekajo, je večina držav članic na dobri poti, da jih dokončajo v prihodnjih mesecih. Vendar obstajajo nekatere razlike med posameznimi ukrepi, saj so nekatere države članice na nekaterih področjih naprednejše kot na drugih.

Na splošno je ta pregled potrdil, da ocena in sklepi poročila o napredku na področjih, na katerih so potrebna večja prizadevanja in posebna pozornost, ostajajo v celoti veljavni. V pregledu so poudarjeni tudi ukrepi, ki sta jih sprejeli Komisija in ENISA v podporo izvajanju nabora orodij na področju standardizacije in certificiranja, financiranje EU za varno uvajanje 5G, ukrepi za spodbujanje zmogljivosti EU na področju omrežne tehnologije ter spodbujanje raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G v EU.

Sklepi tega pregleda podrobno opisujejo pot naprej in predlagajo sklop ukrepov, razvrščenih po ključnih ciljih, za prihodnost usklajenega dela na ravni EU.

Od objave poročila o napredku julija 2020 je večina držav članic dosegla nadaljnji napredek pri izvajanju različnih ukrepov iz nabora orodij na nacionalni ravni. Velika večina je navedla jasne načrte in roke za uvedbo glavnih ukrepov iz nabora orodij.

Na splošno so skoraj vse države članice ocenile, da bodo tekoči proces izvajanja zaključile do sredine leta 2021. Vendar, kot je prikazano v poročilu o napredku iz julija 2020, je treba številnim področjem nameniti posebno pozornost, nekaj držav članic pa še ni bilo sporočenih jasnih načrtov v zvezi z nekaterimi ukrepi.

V veliki večini držav članic so bila okrepljena regulativna pooblastila nacionalnih organov, da bi lahko operaterjem mobilnih omrežij naložili varnostne zahteve in da bi lahko uvedli omejitve ali prepovedali dobavo, uvajanje in delovanje omrežne opreme 5G, zahteve za operaterje mobilnih omrežij pa so se s konkretnimi dejavnostmi okrepile ali se bodo okrepile v večini držav članic.

Države članice so uvedle ukrepe za uporabo omejitev na podlagi profila tveganja dobaviteljev, ki so bili sprejeti, predlagani ali načrtovani v skoraj vseh državah članicah. Zato se pričakuje, da se bo odvisnost od dobaviteljev z visokim tveganjem v prihodnjih letih zmanjšala zaradi napredka pri uvajanju omrežij 5G, čeprav z razlikami med posameznimi državami.

Več držav članic je uvedlo ukrepe za diverzifikacijo. Ti ukrepi zahtevajo, da operaterji mobilnih omrežij nacionalnim organom predložijo svoje strategije pridobivanja in diverzifikacije ter zagotovijo, da sprejmejo ukrepe za povečanje odpornosti.

Druge države članice zaradi več izzivov še niso sprejele posebnih ukrepov, ki so že opredeljeni v poročilu o napredku iz julija 2020.

Nazadnje, mehanizmi pregleda neposrednih tujih naložb so vzpostavljeni v 15 državah članicah, postopek pa poteka v več drugih državah članicah.

V sporočilu Komisije z dne 29. januarja 2020 z naslovom „Varna uvedba 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU“ so določeni številni ukrepi, s katerimi naj bi Komisija in ENISA podprla izvajanje nabora orodij.

Ti ukrepi se nanašajo na standardizacijo in certificiranje, financiranje EU za varno uvajanje 5G, ukrepe za spodbujanje zmogljivosti EU na področju omrežne tehnologije ter spodbujanje raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G v EU. Glavni dosežki na teh področjih vključujejo standardizacijo in certificiranje, financiranje EU za varno uvajanje 5G, naložbe v zmogljivosti EU na področju omrežnih tehnologij, spodbujanje raziskav in inovacij ter mednarodne dejavnosti.

Na področju standardizacije in certificiranja je bila ustanovljena podskupina za standardizacijo 5G v okviru delovnega toka za varnost omrežnih informacijskih sistemov (NIS) 5G. Cilj te podskupine je olajšati usklajevanje med državami članicami na področju standardizacije 5G, preprečiti podvajanje nacionalnih pristopov ter spodbujati varnejše proizvode in postopke.

Ta podskupina je zagotovila tudi forum za razpravo o dejavnostih, povezanih z razvojem certifikacijskih shem za omrežja 5G, kar je privedlo do delovnega toka za kibernetsko varnost 5G, v katerem je izrazila podporo pripravi sheme EU, ki se predlaga na tem področju. Poleg tega agencija ENISA trenutno zaključuje poročilo s priporočili za izvajanje varnostnih ukrepov v obstoječih standardih 5G.

Za financiranje varne uvedbe 5G si Komisija prizadeva za uvedbo ustreznih določb o kibernetski varnosti v ustrezne programe financiranja EU, tudi na ravni delovnih programov in razpisov. Ti programi financiranja vključujejo Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo, Instrument za povezovanje Evrope 2, evropske strukturne in investicijske sklade ter še več.

Kar zadeva naložbe v zmogljivosti EU na področju omrežnih tehnologij ter spodbujanje raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G, je Komisija v okviru programa Obzorje Evropa predlagala Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, osredotočeno na uvajanje 5G ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju 6G.

Cilj Skupnega podjetja za SNS je EU omogočiti razvoj omrežnih tehnologij naslednje generacije in dajanje na trg evropskih rešitev, ki so konkurenčne, bogatijo globalno razpoložljive alternative in diverzificirajo vire oskrbe v skladu z industrijsko strategijo EU in naborom orodij 5G.

Da bi olajšala raziskave in inovacije, je Komisija spodbujala raziskave in inovacije na področju omrežij, ki temeljijo na programski opremi, vključno z odprtimi radijskimi dostopovnimi omrežji. Na nedavnem razpisu za program Obzorje 2020 je bilo izbranih devet inovacijskih ukrepov na tem področju, ki naj bi se začeli izvajati januarja 2021.

Na področju odprtega omrežja RAN je Komisija pred kratkim začela tudi neodvisno študijo, da bi opredelila tržne trende, tveganja in priložnosti.

Nabor orodij so predstavili predstavniki držav članic, Komisije in agencije ENISA na številnih mednarodnih dogodkih. Službe Komisije skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje tudi dejavno spremljajo razvoj dogodkov v tretjih državah, tudi prek mreže delegacij EU. Nabor orodij je postal tudi pomemben element v strateških dialogih in partnerstvih EU s tretjimi državami.

Več sestankov podskupine za standardizacijo 5G je bilo namenjenih razpravi o ustreznem načinu dela na področju certificiranja 5G.

Države članice so 27. novembra 2020 podprle pripravo predlagane sheme certificiranja v zvezi s sestavnimi deli 5G in postopki dobaviteljev. Komisija zdaj pripravlja zahtevo, naj agencija ENISA začne razvijati shemo certificiranja na tem področju v skladu z aktom o kibernetski varnosti. Pri pripravi predlagane sheme bosta sodelovali tudi Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost (ECCG) in certifikacijska skupina deležnikov za kibernetsko varnost.

Komisija je države članice pozvala, naj do drugega četrtletja leta 2021 dokončajo izvajanje glavnih ukrepov iz nabora orodij in zagotovijo, da so bila ugotovljena tveganja ustrezno in usklajeno zmanjšana. To bi bilo treba storiti zlasti zato, da se čim bolj zmanjša izpostavljenost dobaviteljem z visokim tveganjem in prepreči odvisnost od teh dobaviteljev.

Da bi nadaljevali in poglobili proces usklajevanja EU na področju kibernetske varnosti 5G, strategija EU za kibernetsko varnost podrobno opisuje pot naprej in opredeljuje tri ključne cilje, ki so:

1. zagotavljanje nadaljnjega zbliževanja pristopov za zmanjševanje tveganja po vsej EU;
2. podpiranje stalne izmenjave znanja in krepitve zmogljivosti;
3. spodbujanje odpornosti dobavne verige in drugih strateških varnostnih ciljev EU.

Opredeljen je bil sklop kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za doseganje teh ciljev. Vključujejo nadaljevanje in krepitev izmenjave informacij in najboljših praks v zvezi s posebnimi strateškimi in tehničnimi ukrepi ter posodobljenimi nacionalnimi ocenami tveganja v delovnem toku za varnost omrežij in informacij, spremljanje razvoja tehnologije 5G, njeno strukturo, grožnje, povezane z njo, organizacijo dejavnosti za krepitev znanja o različnih temah in uporabo možnosti financiranja EU za podporo izvajanju nabora orodij. Komisija namerava tudi:

• opredeliti konkreten akcijski načrt za okrepitev zastopanosti EU v organih za določanje standardov ter za spodbujanje varnosti in interoperabilnosti;
• pripravi predlog za shemo certificiranja za ključne komponente 5G in postopke dobaviteljev;
• analizira in podpira odpornost dobavne verige, zlasti z analizo ekosistema 5G in opredelitvijo ključnih sredstev;
• naložbe v raziskave in inovacije ter zmogljivosti, s čimer se zagotovi varna uvedba omrežij 5G z ustreznimi varnostnimi zahtevami v programih financiranja EU.

Komisija se bo odzvala tudi na zahteve tretjih držav, ki bi želele razumeti in potencialno uporabljati pristop iz nabora orodij, ki ga je razvila EU.