5G: Vprašanja in odgovori

Peta generacija telekomunikacijskih sistemov bo ključni gradnik našega digitalnega gospodarstva in družbe v naslednjem desetletju. Mobilni promet se podvoji vsaki dve leti in pojavljajo se nove aplikacije. 5G bo zagotovil zmogljivosti in zmogljivost za izpolnitev teh potreb po povezljivosti. Ta omrežja bodo lahko podpirala milijone sočasnih povezav na prenatrpanih mestih in izvajala prenose v realnem času visokokakovostnih video virov in oddaljenih operacij.

5G je več kot le pametni telefon. Povezuje lahko naše industrije, od avtomatiziranih avtomobilov do brezžičnih robotov, ter ponuja priložnosti za trajnostno rast in delovna mesta po vsej Evropi. Največji učinek 5G se pričakuje v ključnih sektorjih, kot so promet, zdravstvo in proizvodnja, s koristmi, ki presegajo 500 milijard evrov letno po vsem svetu za ponudnike storitev, ki jih omogoča 5G.

V tehničnem smislu so za omrežja 5G značilni:

• nizka latenca: odzivnost omrežja v skoraj realnem času;
• širša pasovna širina: za ultrahitro izmenjavo podatkov;
• zajamčena kakovost: da je del omrežja rezerviran za določeno uporabo.

Zaradi teh značilnosti je 5G ključna podlaga za preskušanje in uvajanje najnovejših tehnologij, in sicer interneta stvari (IoT), umetne inteligence (AI), virtualne in razširjene resničnosti (VR in AR).

Računalništvo na robu je ključni koncept za izpolnjevanje teh zahtev. Pomeni obdelavo podatkov v bližini naprave uporabnika ali neposredno na njej, namesto da se podatki pošljejo prek omrežja v center za obdelavo podatkov ter nato pridobijo in pošljejo nazaj v napravo uporabnika. Takšna interakcija v realnem času bo omogočila aplikacije, kot so spremljanje zdravja in bolnikov, daljinsko upravljanje tovarniških strojev, pametna omrežja za upravljanje energije iz obnovljivih virov, avtonomna vozila, natančno odkrivanje napak in hitro posredovanje ter še več.

Postavitev omrežij 5G je močno odvisna od dostopa do radiofrekvenčnega spektra ali frekvenc, ki so osnova za brezžično komunikacijo, in sicer telekomunikacij.

Sprva bo 5G za prenos podatkov uporabljal podobne frekvence kot 4G. V prihodnosti bodo omrežja 5G uporabljala tudi frekvence, ki so višje na radijskem spektru in delujejo na krajših valovnih dolžinah. To bo omogočilo, da bodo omrežja 5G hkrati služila še več uporabnikom in napravam ter izjemno hitro zagotavljala podatke.

Razdalja, ki jo ti valovi lahko dosežejo, je veliko krajša, zato bodo namesto celičnih stolpov, ki pokrivajo velika območja, omrežja 5G uporabljala manj zmogljive in manjše antene, ki pokrivajo manjša območja. Ker se stopnja povezanih naprav in njihove uporabe povečuje, je pomembno opredeliti uporabo frekvenc z različnimi tehnologijami (tj. televizijsko in radijsko oddajanje, aplikacije za javno varnost, slušni aparati, medicinska oprema, telekomunikacije itd.).

Dodelitev spektra za posebne uporabe preprečuje medsebojno poseganje različnih tehnologij. Pomembno je tudi, da se ta pravila o spektru uskladijo med državami. Enaka pravila v vseh državah članicah zagotavljajo čezmejno interoperabilnost tehnologij.

Komisija je za uvedbo 5G uskladila uporabo treh pionirskih frekvenčnih pasov (ali frekvenčnih območij) po vsej EU:

1. 700-megaherčni pas, dodeljen mobilnim operaterjem za brezžično širokopasovno uporabo. Omogočil bo široko ozemeljsko pokritost, vključno s podeželskimi območji.
2. frekvenčni pas 3,6 GHz za podporo večji zmogljivosti souporabe podatkov in zmernemu dosegu.
3. Pas 26 GHz za zelo visoko zmogljivost souporabe podatkov na gosto poseljenih območjih, kot so mesta.

Države članice bi morale operaterjem dovoliti uporabo teh treh pasov za 5G do konca leta 2020. To bo operaterjem zagotovilo dostop do zadostnega spektra za zagotavljanje inovativnih storitev 5G.

Komisija in države članice si še naprej izmenjujejo najboljše prakse in razpravljajo o skupnih elementih teh nacionalnih dodelitev spektra. Opazovalna skupina EU za 5G nenehno poroča o napredku in vseh večjih dogajanjih na trgu.

Evropski operaterji so na enaki poti kot Kitajska in Združene države Amerike, saj bodo letos na trg lansirali 5G. Z več kot milijardo evrov, vloženo v evropske preizkuse, je Evropa zdaj vodilna v svetu na tem področju in razvija edinstvene poslovne priložnosti.

Naložbe v komercialno uvajanje v višini 60–100 milijard EUR na leto še niso bile izvedene. Države članice se spodbuja, da dajo potrebne frekvence na voljo sektorjem, ki so odvisni od brezžičnih storitev, kot so radiodifuzija, javna varnost, raziskave, promet, varstvo okolja in energija.

Komisija je leta 2018 ustanovila evropsko opazovalnico 5G, da bi spremljala napredek 5G v Evropi, vključno s pripravljalnimi ukrepi za poskusne dejavnosti, morebitna mesta, ki jih omogoča 5G, čezmejne koridorje in dodeljevanje spektra.

Obstaja široka paleta zdravstvenih aplikacij 5G, ki vključujejo razširitev telemedicine, zanesljivo daljinsko spremljanje v realnem času in uporabo umetne inteligence za pomoč pri diagnosticiranju in še več.

Telemedicina omogoča zdravnikom in drugim članom kliničnega osebja učinkovitejše sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva z oddaljenih lokacij. Na podeželju bi bilo lahko še posebej koristno, če bi lahko strokovnjaku v pregled poslali kakovostne videoposnetke in slike v realnem času.

Tudi, ko je treba zagotoviti zelo velike podatkovne datoteke, kot so 3D medicinske slike, lahko prenos traja dolgo časa ali ne pošlje uspešno, če je omrežje nizko na pasovni širini. To pomeni, da pacient na zdravljenje čaka dlje, ponudniki pa v enakem času vidijo manj pacientov. Z visokohitrostnimi in zanesljivimi omrežji 5G se lahko pacienti zdravijo prej in imajo dostop do strokovnjakov, ki sicer niso na voljo, in sicer z izboljšanjem dostopa in kakovosti oskrbe.

Zanesljivo daljinsko spremljanje v realnem času vključuje uporabo naprav interneta stvari, ki izvajalcem zdravstvenih storitev pomagajo spremljati paciente in zbirati podatke za bolj preventivno in posamezniku prilagojeno oskrbo. Nosljive snovi, ki se običajno uporabljajo za spremljanje na daljavo, povečujejo sodelovanje pacientov z lastnim zdravjem, hkrati pa znižujejo bolnišnične stroške.

Vendar je uporaba tehnologije za daljinsko spremljanje omejena z zmogljivostjo omrežja za obdelavo podatkov. Počasne hitrosti omrežja in nezanesljive povezave preprečujejo zdravnikom, da bi dobili podatke v realnem času, ki jih potrebujejo za hitre odločitve. Tehnologija 5G bo s svojo nizko latenco in visoko zmogljivostjo omogočila zanesljivo daljinsko spremljanje bolnikov.

Številne ključne odločitve na področju zdravstvenega varstva bodo sprejete ali olajšane z uporabo umetne inteligence. Na primer, za določitev morebitnih diagnoz ali za odločitev o najboljšem načrtu zdravljenja za določenega bolnika. Poleg tega lahko umetna inteligenca pomaga napovedati, pri katerih pacientih je verjetneje, da bodo imeli pooperativne zaplete, kar zdravstvenim sistemom omogoča, da po potrebi zagotovijo zgodnje ukrepanje.

Velike količine podatkov, potrebnih za hitro učenje, zahtevajo izjemno zanesljiva in širokopasovna omrežja. Poleg tega morajo ponudniki pogosto dostopati do podatkov iz mobilnih naprav. Zdravstvene organizacije lahko s prehodom na omrežja 5G uporabljajo orodja umetne inteligence za zagotavljanje najboljše možne oskrbe, ne glede na to, kje se nahajajo. Z omogočanjem vseh teh tehnologij prek omrežij 5G lahko zdravstveni sistemi izboljšajo kakovost oskrbe in izkušnje pacientov ter zmanjšajo stroške oskrbe. Namesto da bi se omrežja 5G odzivala le na stanje pacientov, lahko ponudnikom omogočijo bolj preventivno in posamezniku prilagojeno oskrbo.

Potrošniki lahko pričakujejo boljše mobilne storitve, nove aplikacije, ki temeljijo na internetu stvari, za boljše upravljanje energije, večjo varnost in privlačno zabavo. Pričakujemo lahko veliko hitrejši in zanesljivejši mobilni internet, kjer bo večja omrežna zmogljivost odpravila preobremenjenost internetnega prometa in omogočila nemoteno povezljivost. S širšo pasovno širino in zanesljivimi povezavami bo imelo več ljudi dostop do interneta, digitalnih storitev in izobraževanja.

5G bo omogočil boljše upravljanje z energijo in vodil k bolj trajnostni prihodnosti. Z bolj povezanimi predmeti, ki lahko delijo informacije v realnem času, se lahko mesta in družine obrnejo na inteligentno porabo energije, ki temelji na potrebah v realnem času.

Hitrost, povezljivost in visoka zmogljivost 5G brez primere lahko izboljšajo našo varnost v cestnem prometu. S povezanimi avtomobili, ki lahko izmenjujejo informacije v realnem času, bodo lahko vozniki „videli“ cesto pred seboj, da bi se izognili nesrečam in nevarnim razmeram. Zlasti 5G je gradnik povezanega in avtomatiziranega prevoza, samovozečih avtomobilov, vlakov in avtomatiziranih pristaniških storitev.

Zabava bo postala bolj privlačna prek potopitvenih in integriranih medijev. Sodelovalna produkcija videov in iger bo postala lažja, hitrejša in enostavnejša. 5G podpira hitrejše nalaganje, tako da lahko delite več visokokakovostnih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, in hitrejše prenose, tako da lahko uživate v več visokokakovostnih igrah & videoposnetkih. 5G odpira tudi nove možnosti.

Hitro 3D-slikanje nas lahko postavi v naše najljubše filmske prizore, naredi e-šport bolj interaktiven in nam omogoči, da se praktično preizkusimo v oblačilih. Nizka latenca, hiter odzivni čas omrežij 5G pomeni, da bi lahko uživali v nemoteni izkušnji brez zakasnitve v razvedrilu razširjene resničnosti.

Zmogljivost in zanesljivost storitev povezljivosti 5G, ki sta brez primere, bosta združljivi z najzahtevnejšimi zahtevami glede profesionalne uporabe, ki jih trenutno obravnava več industrijskih sektorjev. S tega vidika bodo industrija in podjetja ključni akterji pri spodbujanju inovacij, ki jih omogoča 5G, kar bo pospešilo digitalizacijo več vertikalnih sektorjev.

S 5G lahko hitrejše in stabilnejše povezave povežejo ekipe na več lokacijah hkrati, kar odpira več priložnosti za delo na daljavo in zaposlenim omogoča delo od doma. Izmenjava težkih podatkovnih datotek bo postala veliko hitrejša in enostavnejša, kar bo izboljšalo izmenjavo podatkov in olajšalo sodelovanje na dolge razdalje.

Internet stvari (IoT) bo objektom omogočil izmenjavo informacij v realnem času. 5G bo podpiral nadzor naprav v realnem času, kar pomeni, da bi tovarne lahko nadgradile svoje avtomatizirane procese in medsebojno povezane stroje, da bi izboljšale učinkovitost in varnost zaposlenih.

Zanesljive in brezhibne povezave lahko delavcem omogočajo spremljanje težko dostopnih ali nevarnih okolij in daljinsko upravljanje opreme. 5G lahko zagotovi prepotrebno varnost nevarnim poklicem – gradbenim delom, rudarstvu, službam za ukrepanje ob izrednih dogodkih in drugim.

Podobno bo z visoko zanesljivostjo 5G v realnem času aplikacija za zdravstveno varstvo, kot sta posvetovanje na daljavo ali telergerija, postala operativna resničnost. Razpoložljivost velikih količin podatkov ter možnost hitrega dostopa do njih in njihove izmenjave bosta podjetjem omogočila vpogled v njihovo poslovanje, da bi jih izboljšala in optimizirala. To pa bo povečalo rast, povečalo prihranke in izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Tehnologija 5G je zasnovana tako, da je energetsko učinkovitejša od prejšnjih generacij. To se doseže predvsem z majhnimi antenami z majhno porabo in učinkovito tehnologijo, pri kateri se prenosna moč proizvaja le, kadar je to resnično potrebno.

Predvsem 5G bolj sistematično uporablja način varčevanja z energijo, ki aktivira omrežne vire le, ko je aktiven promet. 5G bo podpiral tudi okolju prijaznejšo in bolj trajnostno porabo energije. Omrežja 5G bodo podpirala boljše upravljanje obnovljivih virov energije ter družinam, podjetjem in mestom omogočila boljši vpogled v njihovo porabo energije in pametnejši način njenega upravljanja. Predmeti, ki jih omogoča internet stvari (IoT), lahko omogočijo boljše spremljanje in nadzor porabe energije. V kombinaciji z omrežji 5G, ki lahko prenašajo informacije v realnem času, lahko poraba energije temelji na potrebah v realnem času v pametnih domovih in pametnih mestih.

Povezljivost je eno od ključnih področij, ki jih Komisija nenehno krepi po vsej EU. 5G ima ključno vlogo pri zagotavljanju boljših, hitrejših in zanesljivejših povezav, ki so na voljo vsem po vsej EU. Komisija je sprejela ukrepe za uresničitev te revolucionarne tehnologije v Evropi.

Komisija je leta 2013 vzpostavila javno-zasebno partnerstvo za 5G (5G-PPP), da bi Evropi zagotovila vodilni položaj in potencial na novih trgih. Pobuda je skupaj z industrijo sprožila projekte na področjih, kot so pametna mesta, e-zdravje, inteligenten promet, izobraževanje ali zabava & mediji.

Sledil mu je akcijski načrt Komisije za 5G, ki je bil objavljen leta 2016 in v katerem je določen časovni načrt, po katerem naj bi države članice postavile temelje za storitve in izdelke 5G. Načrt vključuje usklajevanje regulativnih ukrepov, odobritev dostopa operaterjev do radiofrekvenčnega spektra za omrežja 5G, spodbujanje naložb v omrežno infrastrukturo in spodbujanje preskusov 5G. Razvoj trga in razpoložljivost 5G je mogoče spremljati prek opazovalnice EU za 5G. Evropa je vodilna v preskusih 5G za vertikalne sektorje, kot so promet, mediji in proizvodnja.

Nekatera področja, na katerih Komisija tesno sodeluje z industrijo v okviru 5G-PPP, so povezana in avtomatizirana mobilnost v prometu, kar bi omogočilo avtonomna ali daljinsko upravljana vozila na cestah, celinskih plovnih poteh, železnicah in v pristaniščih.

Povezana vozila bodo lahko dostopala do kritičnih informacij v realnem času. To bo prispevalo k varnosti, manjšemu ogljičnemu odtisu in širokemu naboru digitalnih storitev za voznike in potnike. Hkrati Komisija stalno podpira in financira povezljivost 5G na določenih glavnih prometnih poteh ali povezanih čezmejnih koridorjih za razvoj obsežnih preskuševališč.

Komisija priznava, da lahko tehnologija 5G preoblikuje celotna mesta in ustvari pametna mesta. Pametna mesta so mesta, katerih omrežja, na primer promet, komunalne storitve in strele, so opremljena z napredno povezljivostjo, zaradi katere jih je lažje upravljati, so bistveno bolj trajnostna, učinkovita in varnejša. Pametna mesta so sinonim za omrežja, ki ustvarjajo in dajejo na voljo informacije v realnem času o prometu, porabi energije in potrebah, tako da lahko javne uprave bolje upravljajo mestne storitve in bolje služijo dnevnim migrantom. V EU so mesta, ki preizkušajo tehnologijo 5G in nenehno napredujejo pri ustvarjanju ekosistemov 5G, ki lahko podpirajo tehnologijo in storitve pametnih mest.

Omrežja 5G bodo uporabljala veliko manjše antene v primerjavi s sedanjimi sistemi. Hkrati bodo nove antene dosegle veliko boljšo pokritost in višje hitrosti povezave. Prav tako bodo manj vidne in bodo proizvajale manj elektromagnetnih emisij. Pravzaprav bi jih lahko primerjali z napravami Wi-Fi.

Ker so obstoječa pravila o majhnih celicah obremenjujoča in razdrobljena, je EU junija 2020 sprejela enotna pravila, da bi se izognili težkim postopkom za antene majhne prostornine, teže, vizualnega učinka in emisij. Ta uredba zagotavlja tudi visoko raven zaščite pred elektromagnetnimi polji v skladu s priporočilom Sveta in nemoteno vključevanje v okoliško okolje.

Nova pravila so določena z izvedbeno uredbo Komisije v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ki so bila sprejeta leta 2018 in prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic do konca leta 2020.

Nekateri ljudje so zaskrbljeni, da več anten pomeni večjo izpostavljenost elektromagnetnim poljem. Evropska komisija jemlje varovanje javnega zdravja zelo resno in zagotavlja, da za vse emisije veljajo strogi previdnostni ukrepi. Omrežja 5G bodo uporabljala majhne celice z nižjimi ravnmi moči in s tem nižjimi ravnmi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem kot obstoječe velike celice v omrežjih 4G.

Nedavna študija Komisije je pokazala, da se bodo na mestnih območjih, kjer bo uveden 5G in se antene 4G še vedno uporabljajo, skupne ravni izpostavljenosti nekoliko povečale, vendar bo to še vedno daleč pod varnimi mejnimi vrednostmi, ki so 50-krat nižje od ravni, pri katerih so možni učinki na zdravje. Ker antene 4G ne bodo več v uporabi, se bodo ravni izpostavljenosti znižale.

Poleg tega se pričakuje, da se bodo na teh območjih vse manj uporabljale antene 4G in starejše generacije, ki delujejo z večjo emisijsko močjo. Nova, majhna celična omrežja bodo bolj enakomerno razvijala in distribuirala vire elektromagnetnih polj pri nižjih ravneh moči.

Evropska unija uporablja previdnostni pristop in priporoča najvišje mejne vrednosti izpostavljenosti s široko varnostno rezervo. To pomeni, da so po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) mejne vrednosti izpostavljenosti EU za prebivalstvo 50-krat nižje od ravni emisij, pri katerih se lahko začnejo opažati učinki na zdravje.

Priporočilo Sveta določa stroge mejne vrednosti za elektromagnetna polja v skladu s smernicami Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998. Te smernice so bile leta 2020 prilagojene, da bi se upoštevale nove aplikacije 5G, in bodo ustrezno ocenjene.

Izpostavljenost elektromagnetnim poljem iz omrežij 5G, vključno z uporabo novih frekvenčnih pasov, mora ostati pod priporočenimi mejnimi vrednostmi, tako kot omrežja 2G, 3G in 4G. Marca 2020 so bile objavljene nove smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP).

Smernice ICNIRP 1998 ščitijo sedanje aplikacije radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj, njihove nove smernice pa vključujejo tudi izpostavljenost elektromagnetnim poljem za frekvence nad 6 GHz, kjer bodo delovale prihodnje tehnologije 5G. To bo zmanjšalo največjo velikost lokalizirane izpostavljenosti.

Mejne vrednosti za izpostavljenost elektromagnetnim poljem, ki se trenutno priporočajo na mednarodni ravni in ravni EU, je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije razvrstila na tretjo raven na lestvici petih ravni tveganja, zaradi česar so uvrščene v skupino z drugimi „morebitnimi rakotvornimi“ elementi, kot je kisla zelenjava. To pomeni, da so radijski elektromagnetni sevanji manj tvegani kot uživanje rdečega mesa, nočne delovne izmene ali pitje tople kave, ki so na drugi stopnji in ocenjeni kot „verjetno rakotvorni“.

Radijska elektromagnetna polja se štejejo za še manj tvegana kot onesnaženost zraka, lesni prah ali alkoholne pijače, ki na prvi stopnji spadajo v kategorijo „rakotvornih snovi“. Več informacij o klasifikacijah je na voljo na spletišču Mednarodne agencije za raziskave raka.

ICNIRP je naznanil, da njihove smernice iz leta 1998 sicer vključujejo trenutno komercialno uporabo radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj, vendar so njihove nove smernice vključevale številne prilagoditve za uporabo novih tehnologij, zlasti za frekvence elektromagnetnih polj nad 6 GHz. Prihodnje tehnologije 5G bodo delovale na teh frekvencah, kar bo zmanjšalo največjo velikost lokalizirane izpostavljenosti, ki jo lahko oseba prejme.

ICNIRP je navedel, da je bila za določitev smernic uporabljena vsa znanstvena literatura dobre znanstvene kakovosti, vključno z glavnimi pregledi Svetovne zdravstvene organizacije (2014), švedske agencije za varnost sevanja (2015, 2016, 2018), Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (2015) ter posameznimi študijami, ugotovljenimi na podlagi teh pregledov, in da je literatura vključevala raziskave, s katerimi so se iskali učinki kratkotrajne in dolgoročne izpostavljenosti radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem na takojšnje (npr. bolečine) in zapoznele (npr. rak) zdravstvene rezultate. To je vključevalo oceno preobčutljivosti na izpostavljenost radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem po lastnem poročanju.

Glej vprašanja in odgovore ICNIRP.

Evropska komisija bo preučila ugotovitve novih smernic ICNIRP in ponovno preučila stanje v zvezi s priporočilom Sveta iz leta 1999.

Nekaj držav članic se je odločilo, da bi morale biti mejne vrednosti nižje od mejnih vrednosti izpostavljenosti, določenih v smernicah ICNIRP ali priporočilu Sveta. Politika varovanja zdravja je v pristojnosti držav članic, ki lahko sprejmejo strožje zahteve. Komisija je še vedno prepričana, da so trenutno priporočene mejne vrednosti ustrezne za varovanje javnega zdravja.

Pregled kaže, da države članice zelo cenijo postopek, ki se je začel s Priporočilom Komisije z dne 26. marca 2019 o kibernetski varnosti omrežij 5G. Kaže tudi, da si države članice želijo nadaljevati usklajeno delo na tem področju na ravni EU.

Zbirka orodij za blažilne ukrepe velja za uporaben instrument, ki zagotavlja celovite smernice na podlagi tveganj in objektivne metodologije. Pregled kaže tudi, da je večina držav članic od objave poročila o napredku julija 2020 dosegla nadaljnji napredek pri izvajanju ukrepov iz nabora orodij na nacionalni ravni.

Čeprav nacionalni postopki še vedno potekajo, je večina držav članic na dobri poti, da jih v prihodnjih mesecih zaključi. Vendar obstajajo nekatere razlike med posameznimi ukrepi, saj so nekatere države članice na nekaterih področjih naprednejše kot na drugih.

Na splošno je ta pregled potrdil, da so na področjih, na katerih so potrebna večja prizadevanja in posebna pozornost, ocena in sklepi poročila o napredku še vedno v celoti veljavni. Pregled vsebuje tudi poudarke o ukrepih, ki sta jih Komisija in ENISA sprejeli v podporo izvajanju nabora orodij na področjih standardizacije in certificiranja, financiranja EU za varno uvajanje 5G, ukrepov za spodbujanje zmogljivosti EU na področju omrežne tehnologije ter spodbujanja raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G v EU.

V sklepih tega pregleda je podrobno opisana pot naprej in predlagan sklop ukrepov, razvrščenih po ključnih ciljih, za prihodnost usklajenega dela na ravni EU.

Od objave poročila o napredku julija 2020 je večina držav članic dosegla nadaljnji napredek pri izvajanju različnih ukrepov iz nabora orodij na nacionalni ravni. Velika večina je navedla jasne načrte in roke za uvedbo glavnih ukrepov iz nabora orodij.

Na splošno so skoraj vse države članice ocenile, da bodo tekoči postopek izvajanja zaključile do sredine leta 2021. Vendar, kot je razvidno iz poročila o napredku iz julija 2020, je treba številnim področjem nameniti posebno pozornost, nekaj držav članic pa še vedno ni sporočilo jasnih načrtov v zvezi z nekaterimi ukrepi.

V veliki večini držav članic so bila okrepljena regulativna pooblastila nacionalnih organov, da bi lahko operaterjem mobilnih omrežij naložili varnostne zahteve in da bi lahko uvedli omejitve ali prepovedali dobavo, postavitev in delovanje omrežne opreme 5G, zahteve za operaterje mobilnih omrežij pa so bile ali bodo v večini držav članic okrepljene s konkretnimi dejavnostmi.

Države članice so uvedle ukrepe, namenjene uporabi omejitev na podlagi profila tveganja dobaviteljev, ki so bili sprejeti, predlagani ali načrtovani v skoraj vseh državah članicah. Zato se pričakuje, da se bo odvisnost od dobaviteljev z visokim tveganjem v prihodnjih letih zmanjšala, ko bo uvajanje omrežja 5G napredovalo, čeprav z razlikami med posameznimi državami.

Več držav članic je uvedlo ukrepe za diverzifikacijo. Ti ukrepi zahtevajo, da operaterji mobilnih omrežij nacionalnim organom predložijo svoje strategije za pridobivanje in diverzifikacijo ter zagotovijo, da sprejmejo ukrepe za povečanje odpornosti.

Druge države članice še niso sprejele posebnih ukrepov zaradi več izzivov, ki so bili že opredeljeni v poročilu o napredku iz julija 2020.

Mehanizmi pregleda neposrednih tujih naložb so vzpostavljeni v 15 državah članicah, v več drugih pa postopek še poteka.

V sporočilu Komisije z dne 29. januarja 2020 z naslovom „Varna uvedba 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU“ so določeni številni ukrepi, s katerimi naj bi Komisija in agencija ENISA podprli izvajanje nabora orodij.

Ti ukrepi se nanašajo na standardizacijo in certificiranje, financiranje EU za varno uvajanje 5G, ukrepe za spodbujanje zmogljivosti EU na področju omrežne tehnologije ter spodbujanje raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G v EU. Glavni dosežki na teh področjih vključujejo standardizacijo in certificiranje, financiranje EU za varno uvajanje 5G, naložbe v zmogljivosti EU na področju omrežnih tehnologij, spodbujanje raziskav in inovacij ter mednarodne dejavnosti.

Na področju standardizacije in certificiranja je bila v okviru delovnega toka 5G za varnost omrežnih informacijskih sistemov ustanovljena podskupina za standardizacijo 5G. Cilj te podskupine je olajšati usklajevanje med državami članicami na področjih standardizacije 5G, preprečiti podvajanje nacionalnih pristopov ter spodbujati varnejše proizvode in postopke.

Ta podskupina je zagotovila tudi forum za razpravo o dejavnostih, povezanih z razvojem certifikacijskih shem za omrežja 5G, na podlagi česar je delovni tok za kibernetsko varnost 5G izrazil podporo pripravi predloge za shemo EU na tem področju. Poleg tega ENISA trenutno zaključuje poročilo, ki vsebuje priporočila za izvajanje varnostnih ukrepov v obstoječih standardih 5G.

Za financiranje varne uvedbe 5G si Komisija prizadeva uvesti ustrezne določbe o kibernetski varnosti v ustrezne programe financiranja EU, tudi na ravni delovnih programov in razpisov. Ti programi financiranja vključujejo program Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo, Instrument za povezovanje Evrope 2, evropske strukturne in investicijske sklade ter drugo.

Kar zadeva naložbe v zmogljivosti EU na področju omrežnih tehnologij ter spodbujanje raznolikega in trajnostnega ekosistema 5G, je Komisija v okviru programa Obzorje Evropa predlagala Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve (SNS), ki se osredotoča na uvajanje 5G ter raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju 6G.

Cilj Skupnega podjetja SNS je omogočiti EU, da razvije omrežne tehnologije naslednje generacije in da na trg konkurenčne evropske rešitve, obogati alternative, ki so na voljo na svetovni ravni, in diverzificira vire oskrbe v skladu z industrijsko strategijo EU in naborom orodij za 5G.

Da bi olajšala raziskave in inovacije, Komisija spodbuja raziskave in inovacije na področju omrežij, ki temeljijo na programski opremi, vključno z omrežji odprtega radijskega dostopa (Open RAN). V okviru nedavnega razpisa v okviru programa Obzorje 2020 je bilo na tem področju izbranih devet inovacijskih ukrepov, ki naj bi se začeli izvajati januarja 2021.

Na področju odprtega omrežja RAN je Komisija nedavno začela tudi neodvisno študijo za opredelitev tržnih trendov, tveganj in priložnosti.

Nabor orodij so predstavili predstavniki držav članic, Komisije in agencije ENISA na številnih mednarodnih dogodkih. Službe Komisije skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje tudi dejavno spremljajo relevantne dogodke v tretjih državah, tudi prek mreže delegacij EU. Nabor orodij je postal tudi pomemben element v strateških dialogih in partnerstvih EU s tretjimi državami.

Več sestankov podskupine za standardizacijo 5G je bilo namenjenih razpravi o ustreznem načinu dela v zvezi s certificiranjem 5G.

Države članice so 27. novembra 2020 izrazile podporo pripravi predloge za shemo certificiranja v zvezi s sestavnimi deli 5G in postopki dobaviteljev. Komisija zdaj pripravlja zahtevo, da agencija ENISA začne razvijati predlogo za certifikacijsko shemo na tem področju v skladu z aktom o kibernetski varnosti. Pri pripravi predlagane sheme bosta sodelovali tudi evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost (ECCG) in certifikacijska skupina deležnikov za kibernetsko varnost (SCCG).

Komisija je države članice pozvala, naj do drugega četrtletja leta 2021 dokončajo izvajanje glavnih ukrepov iz nabora orodij ter zagotovijo, da so bila ugotovljena tveganja ustrezno in usklajeno ublažena. To bi bilo treba storiti zlasti zato, da se čim bolj zmanjša izpostavljenost dobaviteljem z visokim tveganjem in prepreči odvisnost od teh dobaviteljev.

Za nadaljevanje in poglobitev postopka usklajevanja EU na področju kibernetske varnosti omrežij 5G so v strategiji EU za kibernetsko varnost podrobno opisani nadaljnji koraki in opredeljeni trije ključni cilji, ki so:

1. zagotavljanje nadaljnje konvergence pri pristopih k zmanjševanju tveganja po vsej EU;
2. podpiranje stalne izmenjave znanja in krepitve zmogljivosti;
3. spodbujanje odpornosti dobavne verige in drugih strateških varnostnih ciljev EU.

Opredeljen je bil sklop kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za doseganje teh ciljev. Vključujejo nadaljnjo in intenzivnejšo izmenjavo informacij in dobrih praks o posebnih strateških in tehničnih ukrepih ter posodobljenih nacionalnih ocenah tveganja v okviru delovnega toka za varnost omrežij in informacij, spremljanje razvoja tehnologije 5G, njene arhitekture in z njo povezanih groženj ter organizacijo dejavnosti za krepitev znanja o različnih temah in uporabo možnosti financiranja EU v podporo izvajanju nabora orodij. Komisija namerava tudi:

• opredeliti konkreten akcijski načrt za okrepitev zastopanosti EU v organih za določanje standardov ter spodbujanje varnosti in interoperabilnosti;
• pripravi predlogo za certifikacijsko shemo za ključne sestavne dele 5G in postopke dobaviteljev;
• analizira in podpira odpornost dobavne verige, zlasti z analizo ekosistema 5G in opredelitvijo ključnih sredstev;
• vlagati v raziskave in inovacije ter zmogljivosti, da se z ustreznimi varnostnimi zahtevami v programih financiranja EU zagotovi varna uvedba omrežij 5G.

Komisija se bo odzvala tudi na zahteve tretjih držav, ki bi rade razumele in morebiti uporabile pristop nabora orodij, ki ga je razvila EU.