Visokozmogljivostno računalništvo

V digitalnem desetletju je visokozmogljivostno računalništvo jedro velikega napredka in inovacij ter strateški vir za prihodnost Evrope.

V današnjem svetu se nenehno ustvarja vse več podatkov, od 79 zetabajtov na svetovni ravni leta 2021 do pričakovanih 181 zetabajtov leta 2025 (1 zetabajt je enak 1 bilijonu gigabajtov). Zato se narava računalništva spreminja, pri čemer se povečuje število podatkovno intenzivnih kritičnih aplikacij.

Visokozmogljivostno računalništvo je ključnega pomena za obdelavo in analizo te vse večje količine podatkov ter za njihovo čim boljše izkoriščanje v korist državljanov, podjetij, raziskovalcev in javnih uprav.

Visokozmogljivostno računalništvo se lahko uporablja na številnih področjih uporabe: od spremljanja in blaženja učinkov podnebnih sprememb ter proizvodnje varnejših in okolju prijaznejših vozil do povečanja kibernetske varnosti in napredka na področju znanja na skoraj vseh znanstvenih področjih.

Prav tako začenja igrati ključno vlogo v medicini: HPC se lahko uporablja pri načrtovanju zdravil, od testiranja molekul kandidatnih zdravil do premeščanja obstoječih zdravil za nove bolezni. In nam lahko pomaga razumeti izvor in razvoj epidemij in bolezni.

Poleg tega se je visokozmogljivostno računalništvo izkazalo za zelo pomembno pri razvoju novih aplikacij in izdelkov. Neposredno vpliva na digitalno dobavno verigo, kot so oblikovanje novih materialov, avtomobilov in letal ter bioinženiring in proizvodnja.

Danes lahko superračunalniki svetovnega razreda opravijo več kot 1015 – vsaj milijon milijard operacij na sekundo (zmogljivost na petaravni). Nekaj vrhunskih sistemov presega 1017 – vsaj sto milijonov milijard operacij na sekundo (uspešnost pred eksaravnijo). Naslednja generacija (v eksaravni) bo izvedla več kot milijardo milijard (1018) operacij na sekundo, kar je raven računalniške zmogljivosti, primerljiva z združevanjem računalniških zmogljivosti mobilnih telefonov celotnega prebivalstva EU. 

Evropski JUPITER, ki je bil odprt septembra 2025, je prvi superračunalnik v Evropi, ki je dosegel prag eksaravni. Ta računalniška zmogljivost brez primere bo podprla razvoj visoko natančnih modelov kompleksnih sistemov in aplikacij umetne inteligence v znanosti in industriji.

Visokozmogljivostno računalništvo je v okviru digitalnega desetletja ključno za prihodnjo blaginjo, digitalno preobrazbo in odpornost Evrope. Komisija bo s sredstvi v višini 7 milijard evrov iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in Instrumenta za povezovanje Evrope okrepila naložbe v superračunalništvo.

Njegov cilj je vzpostaviti zmogljivosti za superračunalništvo in obdelavo podatkov z nakupom vrhunskih superračunalnikov na eksaravni, objektov na eksaravni in podpiranjem ambicioznega načrta za raziskave in inovacije na področju visokozmogljivostnega računalništva.