V digitalnem desetletju je visokozmogljivostno računalništvo v središču velikega napredka in inovacij ter strateški vir za prihodnost Evrope.
V današnjem svetu se nenehno ustvarja vedno več podatkov, od 79 zettabajtov po vsem svetu leta 2021 do pričakovanih 181 zettabajtov leta 2025 (1 zettabajt je enak 1 bilijonom gigabajtov). Zaradi tega se narava računalništva spreminja, pri čemer se povečuje število podatkovnih intenzivnih kritičnih aplikacij.
Visokozmogljivostno računalništvo je ključnega pomena za obdelavo in analizo tega vse večjega obsega podatkov ter za čim boljše izkoriščanje v korist državljanov, podjetij, raziskovalcev in javnih uprav.
HPC se lahko uporablja na številnih področjih uporabe: od spremljanja in blažitve učinkov podnebnih sprememb ter proizvodnje varnejših in okolju prijaznejših vozil do povečanja kibernetske varnosti in napredovanja meja znanja na skoraj vseh znanstvenih področjih.
Prav tako začenja igrati ključno vlogo v medicini: HPC se lahko uporablja pri oblikovanju zdravil, od testiranja molekul kandidata za zdravila do ponovne postavitve obstoječih zdravil za nove bolezni. Pomaga nam razumeti izvor in razvoj epidemij in bolezni. Superračunalniki dejavno sodelujejo pri iskanju zdravljenja COVID-19.
Poleg tega se je HPC izkazal za zelo pomembnega pri razvoju novih aplikacij in izdelkov. Neposredno vpliva na digitalno dobavno verigo, kot so oblikovanje novih materialov, avtomobilov in letal ter bioinženiring in proizvodnja.
Danes lahko superračunalniki svetovnega razreda opravijo več kot 10¹-a – vsaj milijon milijard, delovanje na sekundo (zmogljivost v merilu peta). Nekaj vrhunskih sistemov presega 10¹— vsaj sto milijonov milijard operacij na sekundo (pred eksaravnijo). Naslednja generacija (na eksaravni) bo izvedla več kot milijardo (10¹) operacij na sekundo, kar je raven računalniške moči, primerljiva z združevanjem računalniških zmogljivosti mobilnih telefonov celotnega prebivalstva EU. Prvi evropski superračunalnik v merilu eksa, JUPITER, naj bi začel delovati leta 2023.
V digitalnem desetletju je visokozmogljivostno računalništvo ključnega pomena za prihodnjo blaginjo, digitalno preobrazbo in odpornost Evrope. Komisija bo s 7 milijardami evrov sredstev iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in instrumenta za povezovanje Evrope okrepila naložbe v superračunalništvo.
Njegov cilj je vzpostaviti zmogljivosti za superračunalništvo in obdelavo podatkov z nakupom vrhunskih superračunalnikov v merilu eksa, objektov po eksaravni in podpori ambicioznemu programu raziskav in inovacij na področju visokozmogljivostnega računalništva.
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Naložbe EU v visokozmogljivostno računalništvo in računalniške tehnologije bodo Evropi zagotovile vodilno vlogo na področju superračunalništva v digitalnem desetletju.
Podrobnejše informacije
Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo je skupna pobuda EU, evropskih držav in zasebnih partnerjev za razvoj vrhunskega superračunalniškega ekosistema v Evropi.
Glej tudi
Destinacija Zemlja (DestinE), vodilna pobuda Evropske komisije za trajnostno prihodnost
Mikro in nanoelektronika nas popeljeta v svet v miniaturi, kjer velike stvari olajšajo najmanjše in najpametnejše elektronske komponente in sistemi.
Smo na robu nove dobe fotonike in Evropska komisija si prizadeva, da bi državljani in podjetja uživali vse prednosti te tehnologije.
Da bi EU sprostila preobrazbeno moč kvantne moči, mora razviti polnopravni evropski kvantni ekosistem, ki bo temeljil na svoji tradiciji odličnosti na področju kvantnih raziskav.
Sorodne vsebine
Superračunalništvo v programu DIGITAL Europe
Cilj programa DIGITAL Europe je do leta 2022/2023 vzpostaviti in okrepiti zmogljivosti EU za...