Uporaba zdravstvenih podatkov in digitalnih zdravstvenih tehnologij ima velik potencial za izboljšanje dostopa državljanov do zdravstvenih storitev, povečanje kakovosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva, razvoj prilagojenih pristopov ter podporo raziskavam in inovacijam. Program politike za digitalno desetletje do leta 2030 spodbuja napredek k splošnemu dostopu državljanov EU do elektronskih zdravstvenih zapisov in krepitvi vloge pacientov prek digitalnega zdravja.
V tej študiji je bil preučen napredek držav članic EU (ter Norveške in Islandije) v zvezi z dostopom državljanov do njihovih elektronskih zdravstvenih zapisov. Rezultati opisujejo trenutno stanje na dan 31. decembra 2023. Za to spremljanje je bil uporabljen sestavljeni kazalnik, ki vključuje štiri plasti, ki celovito analizirajo več vidikov dostopa do evidenc e-zdravja: izvajanje storitev elektronskega dostopa za državljane, kategorije dostopnih zdravstvenih podatkov, uporabljena tehnologija dostopa (eID, dostop prek portalov ali aplikacij), pokritost (po prebivalstvu in izvajalcih zdravstvenega varstva) in pravične možnosti dostopa.
Kako deluje EU pri omogočanju dostopa državljanov do podatkov o e-zdravju?
Evropa izboljšuje zrelost kazalnika e-zdravja. Povprečna skupna skupna ocena v EU-27 se je v primerjavi z lanskim letom povečala na 79 % z 72 %. Rezultati kažejo, da države dobro napredujejo pri lajšanju dostopa državljanov do elektronskih zdravstvenih zapisov. 22 držav članic (81 %) se je v preteklem letu izboljšalo. Razpoložljivost različnih vrst podatkov se je izboljšala, zlasti v kategoriji elektronskih rezultatov in poročil, več kategorij izvajalcev zdravstvenega varstva je povezanih in zagotavljajo podatke, več storitev spletnega dostopa pa upošteva smernice za dostopnost spletnih vsebin.
Obstaja več področij za nadaljnji napredek. Konec leta 2023 so vse države članice (100 %) državljanom zagotovile neko obliko nacionalnih ali regionalnih storitev spletnega dostopa za dostop do svojih zdravstvenih podatkov. Vendar še vedno obstajajo vrzeli v pokritosti prebivalstva, kar pomeni, da vsi ljudje nimajo dostopa do takih storitev. Da bi dosegli 100-odstotni cilj do leta 2030, mora dostop postati univerzalen. Več izvajalcev zdravstvenega varstva, zlasti zasebnih, mora biti povezanih s storitvami dostopa, saj podatke trenutno večinoma zagotavljajo izvajalci zdravstvenega varstva iz javnega sektorja. Med različnimi zdravstvenimi podatki so nekatere vrste podatkov omejene, zlasti podatki o medicinskih slikah (26 %) in medicinskih pripomočkih/vsadkih (52 %). Zagotoviti je treba popolno izvajanje ustreznih pravnih instrumentov, kot sta uredba eIDAS in direktiva o spletni dostopnosti.
Katere države omogočajo dostop do podatkov o e-zdravju na najbolj celovit način?
Pet najbolj zrelih držav v EU-27 so Belgija (100 %), Danska (98 %), Estonija (98 %), Litva (95 %) in Poljska (90 %). Največje izboljšanje v lanskem letu je bilo zabeleženo v Franciji (+25 točk), na Portugalskem (+23 točk), na Slovaškem (+20 točk) in v Nemčiji (+17 točk).
Slika po štirih okvirnih plasteh
Leta 2024 bodo vse države članice državljanom zagotovile neko obliko nacionalnih ali regionalnih storitev spletnega dostopa za dostop do njihovih zdravstvenih podatkov. Triindvajset držav članic (89 %) poroča o zagotavljanju dostopa do elektronskih zdravstvenih zapisov prek storitve centraliziranega dostopa. Preostale štiri države članice (Irska, Italija, Španija in Švedska) poročajo o regionalnih storitvah.
EU-27 je na tematski ravni dosegla povprečno 74-odstotno oceno za kategorije dostopnih zdravstvenih podatkov, kar je 10 odstotnih točk več kot lani. To je najnižja tematska raven med štirimi plastmi, zasnovanimi v metodologiji e-zdravja, ki pa se je najbolj izboljšala.
Najbolj zrele kategorije zdravstvenih podatkov vključujejo podatke o identifikaciji (ocena zrelosti 94 %), osebne podatke (90 %), e-recept (85 %), eDispensation (81 %), trenutna in relevantna pretekla zdravila (79 %) ter rezultate laboratorijskih testov (78 %). Najmanj zrele kategorije podatkov vključujejo podatke o medicinskih slikah (26 %), medicinskih pripomočkih in vsadkih (52 %), poročilih o odpustu v bolnišnicah (69 %) in postopkih/operacijah (70 %). Kljub temu je od lanskega leta še 6 držav objavilo poročila o medicinskem slikanju. 17 držav članic (63 %) je izvedlo izboljšave, tako da je zagotovilo več kategorij zdravstvenih podatkov ali pravočasno zagotovilo razpoložljive podatke.
Leta 2024 je povprečje EU-27 za tematsko raven o tehnologiji dostopa in pokritosti doseglo 80 %, kar pomeni, da se je v primerjavi s prejšnjim letom izboljšalo za sedem odstotnih točk.
Sedemnajst držav članic (63 %) državljanom omogoča uporabo varne elektronske identifikacije (ki je bila predhodno priglašena v skladu z uredbo eIDAS) za avtentikacijo pri uporabi storitve spletnega dostopa. To je izboljšanje v primerjavi z lanskim letom, ko je bila eID (predhodno) priglašena le polovica držav EU v skladu z uredbo eIDAS.
Vse države članice razen Irske omogočajo dostop do elektronskih zdravstvenih podatkov prek spletnega portala. Samo ena zdravstvena regija na Irskem ponuja dostop do zdravstvenih podatkov in to počne z uporabo domače mobilne aplikacije. 14 držav članic (48 %) poroča, da državljanom ponujajo spletne portale in domače mobilne aplikacije kot načine za dostop do njihovih elektronskih zdravstvenih zapisov. Kar zadeva pokritost prebivalstva, 20 držav članic (74 %) poroča, da lahko 80–100 % nacionalnega prebivalstva tehnično uporabi spletni dostop do elektronskih zdravstvenih zapisov za ogled svojih zdravstvenih podatkov. Skupno je 16 držav članic izboljšalo svoje rezultate na področju tehnologije dostopa in pokritosti.
Javni izvajalci zdravstvenega varstva (72 %) so bolje povezani kot zasebni izvajalci zdravstvenega varstva (55 %). Hkrati je pokritost izvajalcev zdravstvenega varstva, ki so povezani in zagotavljajo ustrezne zdravstvene podatke, najnižji podkazalnik te tematske plasti. Samo sedem držav članic (26 %) poroča, da vsaj 60 % izvajalcev zdravstvenega varstva v vseh ustreznih kategorijah ustanov (npr. ustanove za primarno zdravstveno varstvo, ustanove za sekundarno oskrbo, domovi za ostarele itd.) zagotavlja (vsaj nekatere) ustrezne podatke za dostop do storitve. Kljub temu je 11 držav članic (41 %) od lanskega leta povečalo število kategorij povezanih izvajalcev zdravstvenega varstva.
Leta 2024 se je povprečje EU-27 za tematsko raven možnosti dostopa v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za sedem odstotnih točk in doseglo 77 %.
Sedem držav članic (Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Nemčija, Litva in Poljska) je doseglo vse točke: vse štiri zahteve se v celoti izvajajo za dostop zakonitih skrbnikov, pooblaščenih oseb, zagotavljanja mehanizmov pomoči za prikrajšane skupine ter v skladu z WCAG v2.1 in direktivo o spletni dostopnosti.
Informacije o ozadju
Podatki so bili zbrani v obliki ankete, ki je potekala med aprilom in majem 2024 in predstavlja podatke na dan 31. decembra 2023. Anketiranci so bili pristojni nacionalni organi.
Po sprejetju Deklaracije o evropskih digitalnih pravicah in načelih ter programa politike za digitalno desetletje do leta 2030, o katerem so se skupaj dogovorili Evropski parlament, države članice in Komisija, je bil v tesnem sodelovanju z državami članicami razvit celovit okvir za spremljanje, da bi zagotovili orodja za spremljanje in letno poročanje o napredku pri doseganju digitalnih ciljev za vse države članice EU do leta 2030 na štirih področjih: digitalna znanja in spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija podjetij in javnih storitev. Cilj dostopa do elektronskih zdravstvenih zapisov na področju e-zdravja dopolnjuje še dva cilja: cilj 100-odstotne spletne dostopnosti ključnih javnih storitev in cilj dostopa do varne elektronske identifikacije za 100 % državljanov Unije.