V skladu z aktom o digitalnih storitvah bodo morale zelo velike spletne platforme in iskalniki od konca avgusta 2023 oceniti in ublažiti sistemska tveganja za državljansko razpravo, kot so tuja prizadevanja za dezinformacije, za prvi sklop storitev, ki jih določi Evropska komisija. Najpozneje 15 mesecev po datumu začetka uporabe akta o digitalnih storitvah bodo morali javno objaviti poročilo, v katerem bodo navedeni rezultati takšne ocene tveganja, vendar se jih spodbuja, naj to storijo prej.
V zvezi s tem so neodvisni strokovnjaki, ki so pripravili to poročilo, analizirali sistemska tveganja, ki jih povzročajo prokremeljske dezinformacije na šestih spletnih platformah: Facebook, Instagram, Twitter, YouTube, TikTok in Telegram leta 2022. Razen Telegrama so bile vse od takrat določene za zelo velike spletne platforme, ki morajo biti skladne z aktom o digitalnih storitvah.
Avtorji predlagajo metodološke pristope za civilno družbo in širšo strokovno skupnost, da bi prispevali k ocenjevanju različnih vrst tveganj, ki jih povzročajo spletne platforme. Namen študije je tudi spodbuditi razvoj skupnosti deležnikov, ki lahko pripomore k izboljšanju javnega nadzora nad digitalnimi storitvami.
Glede na študijo dokazi kažejo, da so bila preučena prizadevanja tehnoloških podjetij za omejitev zlonamernih dejavnosti Kremlja na njihovih platformah v analiziranem obdobju nezadostna, čeprav omejen dostop do podatkov zahteva nekaj pridržkov v zvezi s to oceno. Čeprav je večina platform uvedla omejitve za ruske medijske hiše pod državnim nadzorom, nobena družba ni uvedla politik za vse račune, ki jih upravlja Ruska federacija. Poleg tega poskusne preiskave v srednje- in vzhodnoevropskih jezikih kažejo, da so platforme umirile le majhen delež nasilnih vsebin, povezanih z vojno, tudi če so bile o njih obveščene prek lastnih kanalov obveščanja in ukrepanja. Nazadnje, prizadevanja podjetij, kot sta Meta in Twitter, za omejitev algoritemskega ojačevanja dezinformacij, ki jih podpira Kremelj, so bila le delno učinkovita, saj so bila omejena na ročno upravljane nize računov; niso bistveno omejili ojačevanja na podlagi umetne inteligence na sistemski ravni.
To poročilo je eden od številnih virov, ki jih lahko službe Komisije upoštevajo pri analizi ocen tveganja, ki jih na podlagi akta o digitalnih storitvah predložijo zelo velike spletne platforme. Okvir v poročilu lahko prispeva tudi k tekoči razpravi o ustreznih ocenah tveganja, ki bi jih lahko sčasoma oblikovali Evropska komisija, mreža koordinatorjev digitalnih storitev v državah članicah, spletne platforme ter raziskovalna skupnost civilne družbe in akademskih akterjev. V ta namen bo Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo naročil in objavil druge študije.
Celotno poročilo: Uporaba okvira za obvladovanje tveganj za ruske dezinformacijske kampanje