Digitalizacija evropskega kmetijskega sektorja

V političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029.pdf je ta potencial poudarjen z dajanjem prednosti podpori celotni prehranski vrednostni verigi z naložbami in inovacijami na kmetijah, v zadrugah, agroživilskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih.

Kako digitalizacija spreminja kmetijski sektor?

Digitalne tehnologije v kmetijstvu lahko povečajo uspešnost kmetij s povečanjem trajnostnosti, produktivnosti in odpornosti, zlasti s tehnologijami interneta stvari, senzorji, podatkovno analitiko (npr. na podlagi umetne inteligence) in sistemi za podporo odločanju, kar vodi do bolj prilagojenih in preciznih kmetijskih operacij.

Doseženi so bili rezultati evropskih prizadevanj za pospešitev vključevanja digitalnih tehnologij v evropski kmetijski sektor. Evropska komisija je podprla več raziskovalnih in inovacijskih projektov (npr. ATLAS, DEMETER)ter uvajalne ukrepe, kot je skupni evropski kmetijski podatkovni prostor, ki oblikujejo digitalizacijo v kmetijstvu EU. 

Kmetijska vrednostna veriga vključuje proizvajalce, dobavitelje agrokemikalij, predelovalce hrane, trgovce na drobno in potrošnike. Z digitalizacijo imajo deležniki koristi od večje preglednosti in racionaliziranih postopkov vzdolž vrednostne verige z boljšo komunikacijo, avtomatiziranim prenosom podatkov in tehnologijami, kot je blokovna veriga, ki omogočajo sledenje izdelkom. Poleg tega lahko digitalne tehnologije povečajo učinkovitost in stroškovno učinkovitost v vseh fazah vrednostne verige ter zmanjšajo vložke (kot je energija) in emisije.

Inovativna MSP in zagonska podjetja se lahko pojavijo in uspevajo ter zagotavljajo nove rešitve, zamisli in poglede na agroživilski ekosistem in njegove izzive.

Kljub številnim koristim lahko digitalizacija ustvari tudi digitalne vrzeli, na primer med kmeti z dostopom do najsodobnejših tehnologij in tistimi brez njega. Na te razlike lahko vplivajo oddaljenost, fluktuacija kmetijskih gospodarstev, znanja in spretnosti ter starost kmetov.

Zakaj so podatki v kmetijstvu pomembni?

Povečana uporaba digitalnih aplikacij v kmetijstvu vodi do večjih količin podatkov, ki so zelo specifični in raznoliki. Zbiranje kmetijskih podatkov vključuje podatke o zemljiščih, pridelkih, živini, agronomskih podatkih, podnebnih podatkih, strojnih podatkih, finančnih podatkih in podatkih o skladnosti. Kmetje lahko nekatere podatke štejejo za osebne ali občutljive, kot so podatki o poteh traktorjev ali dejavnikih, ki vodijo do uspešne proizvodnje. Kmetijska podjetja lahko druge podatke obravnavajo kot zaupne. Kmetijski podatki, zlasti če so na voljo številnim kmetijam, so gospodarsko pomembni ne le za kmete, temveč tudi za celotno vrednostno verigo, npr. za tržne napovedi, razvoj proizvodov in zavarovanje. Kmete skrbi, da bi tretje osebe lahko uporabile njihove podatke brez njihovega soglasja ali vednosti. Varovanje poslovnih skrivnosti je bistvenega pomena.

Zato je bistveno zagotoviti zaščitne ukrepe za souporabo podatkov, podatkovno suverenost in varnost podatkov, da se vzpostavi zaupanje ter ne ogrozita nadaljnji razvoj in sprejemanje pametnega kmetovanja.

Da bi olajšala pravično souporabo podatkov med sektorji, je EU sprejelaakt o podatkih, ki bo začel veljati leta 2025. Kodeks ravnanja EU.pdf o izmenjavi kmetijskih podatkov, ki ga je ustanovila skupina združenj iz agroživilske verige EU, zagotavlja smernice o uporabi kmetijskih podatkov, zlasti o pravicah do dostopa do njih in njihove uporabe.

Komisijaje v evropski strategiji za podatkenapovedala skupni evropski kmetijski podatkovni prostor (CEADS), da bi olajšala zaupanja vredno izmenjavo kmetijskih podatkov med zasebnimi deležniki (npr. kmeti, strojnimi podjetji, ponudniki podatkovnih storitev) in javnimi organi. Izvajanje temelji na postopnem pristopu, začenši s pripravljalnim ukrepom „AgridataSpace“,ki mu sledi ukrep uvajanja, oba pa se financirata v okviruprograma za digitalnoEvropo.  

Na splošno več politik in zakonodaje EU določa okvir za uporabo in ponovno uporabo podatkov, pomembnih za kmetijski sektor.

 

Kako lahko spodbudimo digitalne inovacije v kmetijstvu v Evropski uniji?

 

Več programov EU prispeva k spodbujanju uvajanja inovativnih digitalnih tehnologij v agroživilskem sektorju. Strateški pristop k načrtovanju programov je prednost. Zgornja slika prikazuje, kako se ta ambicija spodbuja na ravni EU: Ukrepe na področju raziskav in inovacij (R&I) dopolnjujejo ukrepi uvajanja, da se zagotovi razširitev inovativnih rešitev, ki jih prinašajo na trg oziroma končnim uporabnikom. Ključni ukrepi, ki jih financira EU, na področju raziskav in inovacij vključujejo številneprojekte programaObzorje Evropa.pdf, partnerstvo v okviru programa Obzorje Evropa.pdfKmetijstvo podatkov in evropske zmogljivosti za testiranje in eksperimentiranje za umetno inteligenco v agroživilskem sektorju.pdf, evropska vozlišča za digitalne inovacije ter na področju uvajanja skupnega evropskega kmetijskega podatkovnega prostora. Drugi dopolnilni programi in politike zagotavljajo npr. podporo za krepitev zmogljivosti končnih uporabnikov, npr. kmetom v okviru skupne kmetijske politike.

Koristi in izzivi digitalnih in podatkovnih tehnologij v kmetijstvu

Uporaba digitalnih tehnologij v kmetijstvu lahko prinese več koristi:

• Optimizacijaproizvodnje: Digitalizacija lahko kmete podpre pri sprejemanju boljših odločitev, optimizaciji dejavnosti in povečanju produktivnosti, kar vodi k večjemu dobičku in bolj trajnostnemu kmetijskemu sektorju. Tehnologije preciznega kmetovanja zmanjšujejo vložke in proizvodne stroške ter okoljski odtis kmetijskih dejavnosti z optimizacijo rabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov.

• Okrepljeno dobro počutje živali: Digitalne aplikacije lahko povečajo dobrobit živali, npr. s sledenjem zdravstvenim razmeram (glej sliko 1).

• Izboljšani delovni pogoji: Avtomatizacija in optimizacija z digitalnimi tehnologijami, vključno z robotiko, zmanjšujeta fizično in duševno delovno obremenitev kmetov, kar vodi do boljših delovnih pogojev.

• Večja preglednost: Posebne digitalne tehnologije, kot je blokovna veriga, izboljšujejo sledljivost in preglednost kmetijskih proizvodov v vrednostni verigi, kar potrošnikom omogoča bolj ozaveščeno izbiro. 

• Večja konkurenčnost: Digitalizacija pomaga evropskemu kmetijskemu sektorju, da ostane konkurenčen na svetovni ravni z zagotavljanjem inovativnih rešitev in ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti za vse akterje v vrednostni verigi.

Kljub koristim izzivi ostajajo:

• Pomanjkanje ozaveščenosti in spretnosti: Številni kmetje se morda ne zavedajo morebitnih koristi digitalizacije in morda nimajo potrebnih znanj in spretnosti ter virov za uporabo novih tehnologij. 

• Digitalni razkoraki: Številna podeželska območja še vedno nimajo zanesljivega in cenovno dostopnega dostopa do interneta, kar ovira sprejetje digitalnih tehnologij, kar je eden od ključnih dejavnikov, ki povzročajo „digitalni razkorak“ med kmeti.

• Pomanjkanje stroškovne učinkovitosti: Stroški izvajanja nekaterih digitalnih tehnologij bi lahko bili višji od morebitnih koristi, zlasti za male kmete. 

• Potreba po zaupanju v souporabo podatkov: Pomisleki glede zasebnosti in lastništva podatkov med kmeti lahko ovirajo izmenjavo podatkov med različnimi akterji v kmetijskem sektorju.

• Pomanjkljiva interoperabilnost: Pomanjkanje interoperabilnosti med različnimi sistemi, saj številne digitalne aplikacije ali stroji različnih blagovnih znamk morda niso združljivi, kar otežuje izmenjavo podatkov in njihovo integracijo.

Da bi bila digitalizacija vključujoča in dostopna za vse, morajo oblikovalci politik, vodilni v industriji in ponudniki tehnologije sodelovati, da bi pregledno promovirali koristi digitalizacije ter podprli kmete z usposabljanjem, viri in spodbudami za uvajanje novih tehnologij. S tem lahko evropski kmetijski sektor čim bolj poveča koristi digitalne dobe ter izboljša trajnostnost in dobičkonosnost, hkrati pa obravnava pereča vprašanja, kot so prehranska varnost in podnebne spremembe.