Kontekst
- Vsako leto več kot 250000 javnih organov v EU porabi približno 14 % BDP EU (približno 2 bilijona EUR na leto) za nakup blaga, storitev in blaga. Javna naročila so pomembna, saj so javni organi glavni kupci v številnih sektorjih, kot so energetika, promet, ravnanje z odpadki, socialna zaščita ter zagotavljanje zdravstvenih in izobraževalnih storitev. Javni sektor lahko javna naročila uporabi za spodbujanje gospodarske rasti in naložb v delovna mesta ter za ustvarjanje bolj inovativnega, energetsko učinkovitega in z viri gospodarnega gospodarstva ter socialno vključujočega gospodarstva. Visokokakovostne javne storitve so odvisne od sodobnega, dobro upravljanega in učinkovitega javnega naročanja. Izboljšanje javnih naročil lahko prinese velike prihranke; celo 1-odstotno povečanje učinkovitosti bi lahko prihranilo 20 milijard EUR na leto. Kljub različnim prizadevanjem za standardizacijo javnega naročanja na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni ter razpoložljivosti digitalnih pogajalskih instrumentov se digitalizacija javnih naročil še vedno sooča z nekaterimi izzivi.
- Italija je leta 2020 pri programu ISA² zaprosila za podporo razvoju digitalnih rešitev, ki bi javni upravi, podjetjem in državljanom v Evropi omogočile, da izkoristijo interoperabilnost in čezmejne storitve javnega naročanja. Prošnja je bila namenjena zagotovitvi skupnega okvira z uporabo odprtokodne programske opreme in infrastrukture za spremljanje javnih naročil v EU s sklopom analitičnih storitev in orodij, ki temeljijo na skupnem podatkovnem modelu za spodbujanje učinkovite državne porabe, aktivnega skupnega oblikovanja politik in konkurenčnosti. Ta zahteva je sprožila vzpostavitev pilotnega projekta za preučitev in utiranje poti do podatkovnega prostora EU za javna naročila.
Izziv
- Kljub različnim prizadevanjem na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni za standardizacijo in razpoložljivost digitalnih pogajanj in instrumentov javnega naročanja se digitalizacija javnih naročil še vedno sooča z nekaterimi izzivi. Ti izzivi vključujejo nezadostno izmenjavo in ponovno uporabo podatkov, nezmožnost ujemanja povezanih podatkov iz različnih podatkovnih zbirk ter nezadostnost splošne kakovosti podatkov. Še eno ozko grlo se nanaša na pomanjkanje strokovnjakov s spretnostmi in znanjem o določenem področju javnega naročanja ter potrebnim strokovnim znanjem za uporabo digitalnih instrumentov in izvajanje zapletenih analiz. Vsi ti dejavniki preprečujejo izvajanje učinkovitega na podatkih temelječega „javnega naročanja“ s poudarkom na učinkovitosti in prihrankih stroškov, ki so tesno povezani z digitalizacijo. Obstaja jasna potreba po skupnem evropskem pristopu k reševanju teh izzivov, s katerimi se soočajo številne države EU.
Rešitev
Projekt „pilotna infrastruktura za preskušanje velepodatkov (BDTI) eProcurement Pilot“ je usklajeval GD DIGIT, v njem pa so sodelovali italijanski, portugalski (in pozneje norveški) organi, ki zagotavljajo prilagodljive virtualne postopke za okolje in analizo na podlagi ontologije e-javnih naročil, ki so zmožni:
- Racionalizirana pretvorba podatkov iz najrazličnejših obstoječih shem podatkov na ravni EU in nacionalni ravni v ontologijo e-javnih naročil;
- Standardizirano preverjanje kakovosti podatkov o javnem naročanju, podprto s splošno nadzorno ploščo kakovosti podatkov, ki temelji na rezultatih storitve preizkušanja, omogoča oceno kakovosti podatkov, uporabljenih v analizi;
- Kombinacija podatkov iz različnih in heterogenih virov podatkov;
- Preoblikovanje podatkov za statistično uporabo s pomočjo vzorčnih analitičnih orodij, ki zagotavljajo časovno vrsto in napovedno analizo z več spremenljivkami, da se dokaže izvedljivost obravnave potrebe po strateških ciljih javnega naročanja: v tem primeru je bil cilj spodbujati konkurenco.
Konkretni primer uporabe
Nadzorna plošča konkurence (analize)
Nadzorna plošča za tekmovanje daje okus, kaj je mogoče doseči. Konkurenca se analizira s spremenljivko „konkurenca“. Ta spremenljivka je opredeljena kot kategorična sprememba glede na število prejetih ponudb. Kategorije so:
- nizka konkurenca: manj kot tri prejete ponudbe;
- dobra konkurenca: prejetih je bilo od tri do sedem ponudb;
- odlična konkurenca: prejetih je bilo več kot osem ponudb.
Na podlagi odprtokodnih orodij se lahko nadzorna plošča prilagodi po državah. Nadzorna plošča je primerna za večkratno uporabo, prilagodljiva in razvita z uporabo odprtokodnih knjižnic in informacijskih elementov ePO. Nadzorna plošča vključuje analizo BI, raziskovanje odvisnosti in napovedno analizo. Nadzorna plošča se lahko prilagodi glede na strateški cilj.
- Porazdelitev kategorije natečaja glede na vrsto obrazca in državo, razvoj skozi čas;
- Faktorska analiza: preučijo faktorsko analizo kategorije konkurence, ki bi lahko opredelila morebitne korelacije z drugimi pojasnjevalnimi spremenljivkami;
- Napovedna analiza: Lahko bi se preskusila napovedna analiza, ki bi omogočila oceno, ali bi pogoji postopka privedli do slabe, dobre ali odlične konkurence.
Slika 1 Nadzorna plošča natečaja (nadzorna plošča je zasnovana na podnizi podatkov TED za namene preskušanja. Obseg ne predstavlja dejanskega stanja)
Ključi
Z uporabo digitalnih orodij postanejo javna naročila preglednejša, bolj usmerjena v dokaze in optimizirana, kar spodbuja konkurenco. Druge pomembne koristi so možnost ponovne uporabe, trajnost, znatni prihranki, večja preglednost, večje inovacije in nove poslovne priložnosti z izboljšanjem dostopa podjetij do trgov javnih naročil, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP). Okvir za e-javno naročanje bo pomagal tudi pri prizadevanju za podporo strateškim ciljem v okviru analize podatkov o javnih naročilih in spodbujal čezmejno interoperabilnost.
Slika 2 Strateški cilji
Vas zanima vzpostavitev lastnega podatkovnega pilotnega projekta? Stopite v stik z EC-BDTI-PILOTS@ec.europa.eu