Predlog evropskega okvira interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti (EIF4SCC)

Komisija (GD DIGIT in GD CONNECT) je ob priznavanju pomena interoperabilnosti in posebnih izzivov, ki jih prinaša v okviru mesta, Deloitte in KU Leven imenovala za pripravo predloga evropskega okvira interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti. Čeprav od leta 2010 obstaja Evropski investicijski sklad za e-upravo, so bili tam razviti koncepti in zamisli prvič prilagojeni lokalnim razmeram.

Cilj EIF4SCC je vodstvenim delavcem lokalne uprave EU zagotoviti opredelitve, načela, priporočila, primere praktične uporabe iz mest in skupnosti iz vse Evrope in zunaj nje ter skupni model za lažje zagotavljanje storitev javnosti na vseh področjih, v mestih, regijah in na mejah.

Vir: Evropska komisija

Okvir je bil razvit na podlagi prejšnjih in tekočih pobud, kot so gibanje Living- in.EU, evropski okvir interoperabilnosti iz leta 2017, mehanizmi za minimalno interoperabilnost ( MIMs Plus) ter rezultati pobud, ki jih financira EU (npr. digitalni gradniki Instrumenta za povezovanje Evrope, trg pametnih mest, izziv inteligentnih mest, partnerstvo za digitalni prehod v okviru agende za mesta) in projekti, ki jih financira EU (sinhroničnost,Triangulum itd.), ter iskanje dopolnjevanja z njimi.

Zakaj mesta in skupnosti potrebujejo interoperabilnost?

Namen EIF4SCC je zagotoviti splošen okvir za interoperabilnost vseh vrst in kako lahko prispeva k razvoju pametnega mesta/Skupnosti. To bo omogočilo državljanom in podjetjem, da se storitve ponujajo ne le v enem samem mestu, temveč tudi v mestih, regijah in prek meja.

Evropski okvir interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti

EIF4SCC vključuje tri koncepte (interoperabilnost, pametna mesta ali skupnosti, EIF4SCC), pet načel (na podlagi izjave o življenjuv EU) in sedem elementov (sestavljenih iz petih sestavnih delov interoperabilnosti, enega medsektorskega sloja – integriranega upravljanja storitev in temeljne ravni upravljanja interoperabilnosti).

Vir: Evropska komisija

Sestavni deli interoperabilnosti

V predlogu za EIF4SCC je bilo opredeljenih pet vidikov interoperabilnosti, ki so pomembni za mesto in skupnost. Ti so podobni „ravnim“ interoperabilnosti v evropskem okviru interoperabilnosti iz leta 2017, pri čemer je dodana kulturna interoperabilnost. Poročilo vsebuje primere iz mest EU, ki ponazarjajo, kako se uporabljajo v praksi.

• Tehnična interoperabilnost se nanaša na vključitev specifikacij vmesnikov, storitev medsebojnega povezovanja, storitev povezovanja podatkov, predstavitve in izmenjave podatkov ter varnih komunikacijskih protokolov. Odprte tehnične specifikacije bi morale biti prilagojene posebnim okoliščinam, v katerih se bodo uporabljale. Na primer mehanizmi za minimalno interoperabilnost (MIMs Plus) in gradniki IPE, ki temeljijo na skupno dogovorjenih odprtih standardih in odprtih tehničnih specifikacijah, zagotavljajo interoperabilnost podatkov, sistemov in storitev med mesti in dobavitelji po svetu ter lahko usmerjajo tiste, ki se ukvarjajo z interoperabilnostjo v ekosistemu pametnih mest.
• Semantična interoperabilnost pomeni, da se med izmenjavami med posamezniki in organizacijami ohranita in razumeta oblika in pomen izmenjanih podatkov in informacij. Semantična interoperabilnost vključuje semantične in sintaktične vidike. Semantični vidik se nanaša na pomen elementov podatkov in razmerje med njimi ter vključuje podatkovne modele, nadzorovane besednjake in enotne sezname kod za opis izmenjave podatkov. Sintaktični vidik se nanaša na točno obliko informacij, ki se izmenjujejo, v obliki slovnice in oblike.
• Organizacijska interoperabilnost se nanaša na način, kako organizacije usklajujejo svoje procese, odgovornosti in pričakovanja za doseganje skupno dogovorjenih ciljev. Organizacijska interoperabilnost pomeni dokumentiranje, povezovanje ali usklajevanje postopkov in izmenjavo ustreznih informacij. Dejavno sodelovanje skupnosti uporabnikov pri soustvarjanju rešitev je del organizacijske komponente interoperabilnosti.
• Pravna interoperabilnost pomeni, da lahko posamezniki in organizacije, javne ali nejavne organizacije, ki delujejo v različnih pravnih in regulativnih okvirih, pravilih javnega naročanja, politikah in strategijah, sodelujejo. Politike, predpisi in zakonodaja bi morali omogočiti vzpostavitev storitev v mestih in skupnostih ter med njimi. Potreben je jasen dogovor o tem, kako obravnavati razlike v politikah, predpisih in zakonodaji, vključno z možnostjo novih politik, predpisov in zakonodaje. Na izmenjavo podatkov na primer močno vpliva pravna interoperabilnost, saj to zahteva razvoj in uporabo dovoljenj za podatke.
• Kulturna interoperabilnost se nanaša na ukrepe, ki jih sprejmejo posamezniki in organizacije, da bi upoštevali njihove družbene in kulturne razlike ter po potrebi organizacijske kulturne razlike.
• Temeljna raven upravljanja interoperabilnosti je ključna za celosten pristop k interoperabilnosti. Nanaša se na odločitve o okvirih interoperabilnosti, institucionalnih ureditvah, organizacijskih strukturah, vlogah in odgovornostih, politikah, sporazumih in drugih vidikih zagotavljanja in spremljanja interoperabilnosti na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Za izvajanje teh vrst interoperabilnosti v kompleksnem okolju mesta predlog vključuje konceptualni model integriranega upravljanja storitev, ki ga lahko lokalne oblasti prilagodijo posebnim strukturam v svojih organizacijah.

Konceptualni model za integrirano upravljanje storitev v pametnem mestu ali skupnosti (SCC)

Da bi lahko vodje lokalne uprave EU zlahka uporabljali EIF4SCC v svojem mestu ali skupnosti, je bil razvit konceptualni model za integrirano upravljanje storitev. Ta konceptualni model predstavlja podporo pri upravljanju, ki je potrebna za usklajevanje dejavnosti.

Evropski okvir interoperabilnosti iz leta 2017 se sklicuje na javni značaj storitev in navaja, da morajo javne uprave za zagotavljanje evropskih javnih storitev pogosto sodelovati, da bi zadovoljile potrebe končnih uporabnikov in zagotavljale javne storitve na celosten način. Vendar se ob priznavanju vloge akterjev, ki ne spadajo v javno upravo, pri zagotavljanju storitev v okviru pametnega mesta ali skupnosti koncept javnosti črta. Ker velika količina podatkov in informacij v kontekstu pametnih mest ni v rokah javnih uprav, mora integrirano upravljanje storitev zavzeti širši pogled.

Integrirano upravljanje storitev se nanaša na okvir upravljanja in zajema vse sestavne dele interoperabilnosti: kulturni, pravni, organizacijski, semantični in tehnični. Zagotavljanje interoperabilnosti pri vzpostavljanju kulturnega okvira, pripravi pravnih instrumentov, organizaciji postopkov sodelovanja, izmenjavi podatkov in informacij ter zagotavljanju storitev standardnih pogodbenih strank je stalna naloga. Rezultat integriranega upravljanja storitev sta integrirana pot storitev in skupni potek dela.

Vzorec vsebuje šest bistvenih elementov:

1. Uporabniki storitev – prebivalci, obiskovalci, podjetja, organizacije in skrbniki bi morali imeti dejavno vlogo pri soustvarjanju pametnih mest in storitev skupnosti. Uporabniki storitev lahko svoje prispevke zagotovijo digitalno, s čimer se izboljšajo storitve, ki so jim na voljo. Ta dinamika pomeni stalno izmenjavo podatkov, zagotavljanje varnosti in zasebnosti.
2. Integrirane storitve SCC – integrirane storitve SCC lahko ponuja javni sektor ali sodelovanje med javnim in nejavnim sektorjem. Primeri segajo od razvoja storitev, ki temeljijo na oblaku in zagotavljajo uporabniku prijazen vmesnik za uporabnike storitev, do razvoja lokalnega digitalnega dvojčka. Digitalni dvojček je digitalna kopija mesta ali skupnosti, ki omogoča preskušanje političnih odločitev v digitalnem okolju. Te storitve lahko uporabljajo gradnike, ki so na voljo za ponovno uporabo. Primeri takih gradnikov so rešitve ISA² in gradniki Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki ponujajo osnovne zmogljivosti in jih je mogoče uporabiti v vseh evropskih projektih za lažje čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev. Primeri gradnikov ISA² in IPE vključujejo osnovne besednjake, e -podpis in e- izdajanje računov.
3. Ponudniki storitev – tako javni kot zasebni – uporabnikom storitev zagotavljajo različne storitve v mestu ali skupnosti. Ti segajo od registracije rojstva otroka do zbiranja odpadkov in ravnanja z uličnimi lučmi. Interakcija med ponudniki storitev in uporabniki storitev v okviru pametnih mest lahko poteka v okviru skupnega sveta SCC. Svet združuje te akterje in lahko pomaga opredeliti potrebe po storitvah, načrtovati njihovo izvajanje, izvajati storitve in oceniti rezultate.
4. Podatkovni viri in storitve – v mestu je veliko virov podatkov, vključno z upravnimi podatki, znanstvenimi podatki, množičnimi in statističnimi podatki, podatki, zbranimi prek interneta stvari, ali podatki, zbranimi prek okoljskih in mestnih senzorjev, ali podatki, ki jih ustvarijo ljudje v mestu. Podatke je mogoče razvrstiti kot odprte, souporabne ali zaprte, odvisno od lastništva, zasebnosti in varnosti. Podatki se lahko izmenjujejo med javnimi in nejavnimi akterji v pametnem mestu ali skupnosti, da se izboljša zagotavljanje storitev. Storitve so lahko odprte, skupne ali zaprte.  Odprte in skupne storitve, ki so jih razvile Evropska komisija ter nacionalne, regionalne in lokalne uprave, so javnim in nejavnim akterjem na voljo za ponovno uporabo (na primer gradniki IPE). Ponudnikom storitev omogočajo, da ponujajo integrirane storitve na stroškovno učinkovit in standardiziran način, kar vodi do večje učinkovitosti za ponudnike storitev in do morebitne večje prijaznosti do uporabnika za uporabnike storitev. Javni in zasebni akterji izmenjujejo podatke in storitve prek skupne podatkovne platforme za pametna mesta ali skupnosti, znane tudi kot lokalna podatkovna platforma. Vse vrste podatkov, ki so na voljo in ustvarjeni v mestu, se lahko ponudijo za ponovno uporabo prek podatkovne platforme pod posebnimi pogoji za ponovno uporabo. Uporabniki storitev imajo ključno vlogo tudi v podatkovni platformi, saj ustvarjajo podatke prek svoje dejavnosti v mestu in uporabe storitev, ki jih ponujajo ponudniki storitev. Zasebnost in varnost podatkov sta ključnega pomena, podatkovna platforma pa ju lahko olajša in nadzoruje.
5. Tehnologija – omogoča zbiranje, shranjevanje, izmenjavo, posodabljanje in ohranjanje podatkov ter omogoča vzpostavitev storitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Ponudnikom storitev omogoča ustvarjanje storitev in uporabnikom omogoča, da prevzamejo dejavno vlogo pri ustvarjanju teh storitev. Primeri tehnologij, pomembnih v okviru SCC, so umetna inteligenca, velepodatki, blokovna veriga, računalništvo v oblaku, visokozmogljivostno računalništvo, digitalni dvojčki, podatkovne platforme, internet stvari, mobilne aplikacije itd.
6. Varnost in zasebnost sta glavni vprašanji pri zagotavljanju storitev, javna uprava in nejavni akterji pa morajo zagotoviti, da se upošteva pristop vgrajene zasebnosti in vgrajene varnosti. Storitve ne bi smele biti izpostavljene napadom ter morajo biti skladne s pogodbenimi in pravnimi obveznostmi glede varstva podatkov in zasebnosti.

Naslednji koraki

Evropska komisija spodbuja lokalne uprave na regionalni, mestni in skupnostni ravni, naj pregledajo predlog evropskega okvira interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti (EIF4SCC) in spremljajoče poročilo o študiji, v katerem so podrobno opisani metodologija, pregled literature in postopek vključevanja deležnikov. O predlogu EIF4SCC se bo razpravljalo v okviru skupnosti Življenje v EU in prek drugih forumov, da bi bil sprejet kot uradni dokument Komisije na podlagi povratnih informacij uporabnikov in deležnikov.

Več informacij je na voljo na Twitterju @ConnectCitiesEU