Avtorsko pravo EU – varstvo podatkovnih zbirk

Direktiva o pravnem varstvu baz podatkov varuje baze podatkov z avtorsko pravico, če so izvirne zaradi izbire ali razporeditve njihove vsebine. Neoriginalne podatkovne zbirke se lahko zaščitijo tudi, če je bila naložba v pridobivanje, preverjanje in predstavitev podatkov znatna. Neoriginalne podatkovne zbirke vključujejo zbirke pravnih zadev in zakonov, sezname oglasov in podatkovne zbirke znanstvenih publikacij.

Varstvo baz podatkov je znano kot pravica sui generis – posebna lastninska pravica za baze podatkov, ki ni povezana z drugimi oblikami varstva, kot je avtorska pravica. Avtorska pravica in pravica sui generis se lahko uporabita, če so izpolnjeni pogoji za varstvo vsake pravice. Določbe Direktive se uporabljajo za analogne in digitalne podatkovne zbirke.

Pregled direktive o podatkovnih zbirkah

Druga ocena direktive o podatkovnih zbirkah iz leta 2018 je pokazala, da direktiva o podatkovnih zbirkah sicer zagotavlja dodano vrednost, vendar bi jo bilo mogoče ponovno pregledati, da bi se olajšala dostop do podatkov in njihova uporaba.

Komisija je v delovnem programu in akcijskem načrtu za intelektualno lastnino za leto 2021 napovedala, da bo pregledala Direktivo. To je sledilo začetku izvajanja evropske strategije za podatke. Pregled bo osredotočen na olajšanje izmenjave in trgovanja s strojno ustvarjenimi podatki in podatki, ustvarjenimi v okviru uvajanja interneta stvari. Pregled bo potekal skupaj z aktom o podatkih.

Ocenjevalno poročilo

Evropska komisija je objavila dve oceni varstva, ki ga zakonodaja EU zagotavlja zbirkam podatkov od začetka veljavnosti direktive leta 1996.

Prvo od teh vrednotenj je bilo izvedeno leta 2005. Druga ocena direktive o podatkovnih zbirkah je bila objavljena 25. aprila 2018 kot del tretjega svežnja podatkov. Glavni namen ocene je bil oceniti uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU Direktive. Zlasti je upoštevala pravico sui generis in analizirala, ali v novem pravnem, gospodarskem in tehnološkem okolju še vedno ustreza svojemu namenu.

Ocena je bila podprta z zunanjo študijo. Ta podporna študija je zagotovila tudi precejšnje dokaze v podporo oceni Direktive, ki jo je opravila Komisija. Vseboval je pravno in ekonomsko analizo, spletno anketo, poglobljene razgovore s pravnimi strokovnjaki in delavci v pravni stroki ter rezultate delavnice za deležnike.

Posvetovanje z deležniki

Evropska komisija je med 24. majem in 30. avgustom 2017 izvedla javno posvetovanje, da bi pripravila poročilo o oceni.

Namen posvetovanja je bil razumeti, kako se uporablja direktiva o podatkovnih zbirkah in zlasti varstvo podatkovnih zbirk sui generis ter kakšen vpliv je imela na uporabnike in izdelovalce. Skupno je bilo prejetih 113 odgovorov. Ti so prihajali iz založniškega sektorja, raziskovalnega in akademskega sektorja, sektorja IT, prometnega sektorja in še več. Zbirno poročilo o javnem posvetovanju je bilo objavljeno oktobra 2017.

Rezultat posvetovalnih dejavnosti, ki sta jih izvedla Evropska komisija in pogodbeni izvajalec, je bilo zbirno poročilo. To poročilo vsebuje pregled trga podatkovnih zbirk ter analizo učinka in uporabe Direktive. V njem je ocenjena tudi potreba po prilagoditvah podatkovne zbirke, da se zagotovi ravnovesje med pravicami lastnikov podatkovnih zbirk in potrebami uporabnikov.