Skip to main content
Shaping Europe’s digital future
Projects story | Objava

Pokritost 5G vzdolž prometnih koridorjev: prvi val projektov, izbranih za sofinanciranje infrastrukture koridorjev 5G

Po prvem razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Instrumenta za povezovanje Evrope – Digitalno (IPE Digitalno) je bilo 12 projektom dodeljenih sredstva EU za pospešitev uvajanja infrastruktur za povezljivost 5G vzdolž glavnih prometnih poti po vsej Evropi.

5G Coverage along Transport Corridors: first wave of projects selected for co-funding 5G corridor infrastructures

© metamorworks - iStock Getty Images Plus

Koridorji 5G

Nastali portfelj projektov, ki bodo prejeli sredstva EU, bo utrl pot povezani in avtomatizirani mobilnosti (CAM), vključno z varnostnimi in nevarnostnimi storitvami, tako za cestni, železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh kot multimodalni promet. 

Natančneje, projekti bodo podpirali vzpostavitev infrastrukture 5G na čezmejnih odsekih koridorjev 5G in zagotovili neprekinjenost storitev pri prečkanju navedene meje, s čimer bodo prispevali k povezovanju različnih regij po vsej Evropi.

Štirje od teh projektov bodo začeli takoj uvajati potrebno aktivno in pasivno infrastrukturo, da se omogoči razvoj storitev CAM v prihodnjih letih.  Hkrati bo osem začetnih študij pripravilo temelje za prihodnje obsežne projekte uvajanja infrastrukture 5G glede na prihodnje digitalne razpise IPE. Več informacij o teh projektih in študijah je na voljo v nadaljevanju.

Drugi razpis koridorjev 5G za uvajalna dela se je zaključil 21. marca 2023, z uspešnimi projekti pa so bili podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev. Tretji razpis je odprt do 20. februarja 2024.

Koridorji 5G: Izbrani projekti na podlagi razpisa 1

Map_5G_Corridors_Call1_nWYZO0lSwLEMVNZjjWtO0Aogxw_93229.JPG

5G SEAGUL: Brezšivno gostovanje 5G za čezmejno sodelovanje med Grčijo in Bolgarijo

Ta projekt bo usmerjen v uvedbo in nadgradnjo omrežja 5G RAN, jedrnih in prometnih elementov vzdolž grških (GR) in bolgarskih (BG) avtocest v koridorju TEN-T Orient/vzhodno Sredozemlje z močnim čezmejnim poudarkom. Glavni cilj je podpreti storitve povezane in avtomatizirane mobilnosti vzdolž odseka tega koridorja med Grčijo in Bolgarijo.

Bings ICT Solutions skupaj s podjetjema Cosmote in A1 Bulgaria EAD bodo dejavnosti osredotočene na doseganje optimalne omrežne povezave in konfiguracije gostovanja/preročitve, hkrati pa bodo merile nemoteno predajo povezanih vozil in potrjevanje s čezmejnimi preskusi v resničnem življenju.

Projekt načrtuje uporabo sofinanciranja Instrumenta za povezovanje Evrope Digitalno (IPE Digitalno) za pospešitev uvajanja in nadgradnje povezljivosti 5G na avtocestah GR in BG do leta 2025 na zahtevnih področjih za uvedbo 5G, s čimer bi omogočili učinkovitejšo, pametnejšo, bolj trajnostno in okolju prijazno mobilnost na eni od glavnih prometnih poti EU.

Prispevek EU skupaj: 5 748 000,00 EUR

5G DeLux: Nemotena čezmejna mobilnost 5G med Nemčijo in Luksemburgom

Cilj tega projekta bo visoka pokritost z omrežjem in nemotena predaja povezanih naprav (brez izpadov klicev ali izgube podatkovnih povezav) z enega operaterja mobilnega omrežja (MNO) na drugega pri prečkanju meja znotraj Evrope. Predaja mora izboljšati uporabniško izkušnjo in nemoteno digitalno povezljivost po vsej Evropi.

Oba mobilna operaterja Deutsche Telekom in POST Luxembourg bosta zgradila in izboljšala infrastrukturo 4G in 5G za CAM, medtem ko bo skupina BMW k projektu prispevala s posebnimi zahtevami z vidika avtomobilske industrije in preskusila primere uporabe, ko bodo vzpostavljene rešitve za nemoteno predajo. 

Projekt bo zajemal avtocestni odsek od Frisangea (Luksemburg) do Saarbruckena (Nemčija) na mejnem prehodu blizu schengenskega območja in razvil novo funkcijo omrežja, ki bo vključevala nove vmesnike med operaterji. Funkcija bo skladna s pravnimi določbami o zakonitem prestrezanju ali splošni razpoložljivosti klica v sili.  5G DeLux bo opredelil načrt za usklajeno evropsko rešitev.

Prispevek EU skupaj: 6 338 325,50 EUR

5G NETC: 5G severnoevropski prometni koridor

Cilj tega projekta bo izboljšati neprekinjenost čezmejnih omrežnih storitev za že vzpostavljene storitve, hkrati pa sprejeti infrastrukturo 5G v javnem okolju v severnoevropskem delu skandinavskega in sredozemskega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in koridorjih Severno morje-Baltik v podporo novim storitvam in aplikacijam 5G.

Podjetji Telia Sweden in Telia Finland si bosta skupaj z Latvijo Mobilais Telefons s tem projektom prizadevali za omogočanje aplikacij in storitev za CAM in prihodnje železniške mobilne komunikacijske sisteme (FRMCS) z uporabo rešitev primera in njegovo uvedbo. Projekt bo zagotovil namensko zmogljivost s povezljivostjo visoke vrednosti za storitve CAM in FRMCS ter druge industrijske ali javne storitve s posebnimi zahtevami glede kakovosti. Spodbujala bo tudi razvoj storitev 5G in aplikacij kot dejavnik, ki omogoča storitve CAM in FRMCS za zapolnitev vrzeli med obema slojema.

Prispevek EU skupaj: 15 535 000 EUR

MEDCOR5G: Sredozemski koridor 5G in omrežje v2x za prihodnje storitve CAM in FRMCS na čezmejnem odseku med Francijo in Španijo

Ta projekt bo namenjen zagotavljanju neprekinjene in neprekinjene pokritosti z omrežjem 5G vzdolž čezmejnih odsekov sredozemskega koridorja z vzpostavitvijo infrastrukture na območjih, kjer trg ni vlagal v vzpostavitev dragocene pasivne/aktivne infrastrukture.

Družba Tradia Telecom bo skupaj s podjetjem Cellnex France zagotovila potrebne pogoje za postavitev infrastrukture 5G na 328 km od ceste v Franciji in 220 km v Španiji ter tako zagotovila neprekinjeno pokritost in zadostno kakovost storitev za podporo storitvam upravljanja prometnih incidentov (TIM).

Ta ukrep bo zgradil nove radijske lokacije na območjih brez nizke ravni pokritosti s 5G ali z njimi ter koristil različnim deležnikom, vključno z operaterji mobilnih omrežij, upravljavci cestne/železniške infrastrukture in proizvajalci originalne opreme.

Prispevek EU skupaj: 5 204 747,96 EUR

Koridorji 5G: Izbrane študije

5G GAIL: Začetna študija za uvedbo 5G na čezmejnem odseku Karničnih in gailtalnih Alp med Italijo in Avstrijo

V tej študiji bodo ocenjena prizadevanja, potrebna za vzpostavitev prometnega koridorja med Italijo in Avstrijo čez mejo Tarvis z nevtralno in agnostično, pasivno in aktivno infrastrukturo, namenjeno razvoju digitalnih storitev, zlasti vzpostavitvi varne, zaščitene in trajnostne visokozmogljive infrastrukture, vključno z gigabitnimi omrežji in omrežji 5G. 

Koridor, določen za študijo, zajema avtocesto A23 od Vidina do meje z Avstrijo na italijanskem ozemlju in Süd Autobahn v Avstriji. Ta območja so del t. i. baltsko-jadranskega koridorja.

Cellnex Italia je skupaj s podjetjem OnTower Austria, Autostrade per l’Italia in regionalnim javnim organom na italijanski strani (Regione Friuli-Venezia Giulia – RFVG) predlagale modularno študijo, ki zajema glavne tipologije območij kot najučinkovitejši pristop k doseganju rezultatov, ki jih je treba uporabiti kot gradnike za nadaljnje uvajanje vzdolž koridorja. Cilj študije bo opredeliti različne grozde posebne pokritosti kot inovativen pristop z učinkovitim upravljanjem stroškov.

Prispevek EU skupaj: 139 750 EUR

5GE: Estuar 5G

Ta študija bo opredelila čezmejni digitalni koridor za aplikacije mobilnosti in letalstvo na nizkih višinah, s čimer bodo pomembna vozlišča v svetovni dobavni verigi postala učinkovitejša, varnejša in bolj trajnostna. To vključuje pristanišča in celinske plovne poti.

Študija bo zagotovila ciljno rešitev za vzpostavitev neprekinjene čezmejne pokritosti 5G in povezovanja jedrnega omrežja. Omrežje 5G visoke hitrosti z nizko latenco bo zagotovilo varno in izjemno zanesljivo povezljivost z zmogljivostmi razreza omrežij iz Severnega morja vzdolž „Westerschelde“ in celinskih plovnih poti, ki je strateško pomembno za gospodarstvo in svetovno dobavno verigo v EU.

Družbi KPN Nizozemska in Orange Belgium menita, da je treba to nemoteno povezljivost 5G vključiti v opredeljeni koridor zaradi čezmejne gospodarske dinamike, ki bo sledila povezovanju različnih pristanišč: Zeebrugge in Antwerpen s „Westerschelde“ med njim in Gent-Terneuzen-Vlissingen kot čezmejnim pristaniščem.

Študija bo opisala točno lokacijo koridorja ob upoštevanju geografske porazdelitve primerov uporabe, zahtev glede storitev ter s tem povezanega naložbenega načrta in poslovnega modela. 

Poleg tega bo študija zagotovila podroben seznam zahtev glede storitev za uvedbo digitalnega koridorja 5G. V študiji bodo opredeljeni uporabljeni frekvenčni pasovi in medradijska razdalja med lokacijami KPN in Orange Belgium za napajanje sedanjih in prihodnjih primerov uporabe na koridorju.  Količinsko bo opredelila potrebne finančne naložbe za prihodnjo vzpostavitev infrastrukture in ocenila njene gospodarske koristi.

Prispevek EU skupaj: 300 000 EUR

5GS: Študija koridorja 5G za Latvijo, Estonijo in Litvo

Ta študija bo zagotovila tehnične rešitve in finančne modele, potrebne za vzpostavitev infrastrukture 5G vzdolž koridorjev Via Baltica in Rail Baltica, ki bodo omogočali čezmejne storitve 5G v baltskih državah. Storitve med drugim vključujejo z varnostjo povezane cestne in železniške dejavnosti. Na primer inteligentni prometni sistemi-ITS, FRMCS in večstoritvene/večuporabne storitve 5G. Za storitve ITS 5G bodo preučeni frekvenčni pasovi 700 MHz in 3,5 GHz. 

To začetno študijo bodo izvedli Tallinna Tehnikaülikool skupaj z Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutus, Valsts Akciju Sabiedriba Elektroniskie Sakari, Telia Eesti in Elisa Eesti. Slednje bo služilo kot podlaga za nadaljnje uvajanje 5G pred nadaljnjimi razpisi za delo v okviru IPE za zadevne koridorje, s čimer se bodo spodbujale infrastrukturna, gospodarska in družbena rast ter vključenost in konkurenčnost.

Študija bo vključevala načrtovanje omrežja in analize potreb deležnikov ter informacije o uporabi obstoječe infrastrukture, s čimer se bo spodbujalo okrevanje zadevne regije po posledicah pandemije COVID-19, in sicer z zagotavljanjem najdonosnejših scenarijev za uvedbo pokritosti z omrežjem 5G vzdolž zadevnih koridorjev.  

Prispeval bo tudi k zmanjšanju vrzeli v digitalnem razkoraku, saj bi uvedba pokritja 5G zagotovila hitre, zanesljive in varne internetne povezave za državljane, podjetja in javne storitve.

Prispevek EU skupaj: 249 302 EUR

5G na progi: Karlsruhe – Mulhouse

Cilj te začetne študije bo razviti koncept za uvedbo 5G vzdolž čezmejnega železniškega koridorja Karlsruhe-Mulhouse, ki bo izkoristil največje sinergije med potrebami po obratovanju železnic (FRMCS) in znatno naraščajočimi potrebami po širokopasovnih povezavah za potnike (5G). Splošni cilj je prispevati k pravočasni prihodnji uvedbi digitalne infrastrukture 5G vzdolž prometnih poti na zahtevnih področjih in spodbuditi zasebne naložbe. 

Deutsche Bahn bo skupaj z Telekom Deutschland, Vodafone, Telefonica Germany, 1 &1 Mobilfunk, Vantage Towers, ATC Germany Holdings, DFMG Deutsche Funkturm in SNCF Réseau izvedel to študijo, ki bo zagotovila načrt za stroškovno učinkovito, interoperabilno in visokozmogljivo digitalno infrastrukturo, ki bi omogočila nemoteno čezmejno povezljivost na hitrih vlakih.

Napredne komunikacijske storitve 5G bodo znatno prispevale k digitaliziranemu evropskemu železniškemu sistemu in spodbujale prehod s cestnega na železniški promet ter podprle razogljičenje prometnega sektorja.

Prispevek EU skupaj: 517 150 EUR

5G MELUSINA: 5G Metz – Luxembourg Sillon International

Ta začetna študija bo pripravila uvedbo infrastrukture 5G vzdolž železniškega čezmejnega odseka koridorja TEN-T v Severnem morju za Sredozemlje med Metzom (Francija) in Luxembourgom (Luksemburg) v korist povezljivosti železniškega potniškega prometa in digitalizacije železniških dejavnosti. 

SNCF Reseau bo skupaj s Societe Nationale des Chemins de Fer Luxembourgeois to študijo izvedel v okviru konzorcija šestih članov, ki bo vključeval dva upravljavca železniške infrastrukture in štiri operaterje mobilnih omrežij iz Luksemburga. 

Ukrep bo opredelil ciljne zahteve glede komunikacijskih storitev za prevoznike v železniškem prometu in potnike ter načrtoval izvajanje tehnologije 5G vzdolž koridorja s poudarkom na modelu souporabe mobilne infrastrukture/železniške infrastrukture in neprekinjenosti storitev na mejnem prehodu. V njem bo opredeljen model sodelovanja med železniškimi in omrežnimi operaterji mobilne telefonije, ki bo čim bolj povečal sinergije za uvedbo ter dolgoročno sodelovanje in trajnost.

Poleg tega bo v študiji pripravljen izvedbeni načrt z uporabo obstoječih infrastrukturnih sredstev, opredelitvijo del in oceno stroškov za izgradnjo omrežja 5G, ki bo zagotovilo pričakovane storitvene zmogljivosti.

Nazadnje bo ocenila sposobnost preživetja podjetij na zadevnem odseku, da bi ocenila morebitno nedelovanje trga in razvila dolgoročno perspektivo za obsežno uvedbo.

Prispevek EU skupaj: 255 377 EUR

5GCarolina: Čezmejni avtocestni koridor 5G München-Praga

Cilj študije bo oblikovanje in izvajanje storitev CAM, ki bi omogočile povezano in avtomatizirano mobilnost vzdolž koridorja „Via Carolina“ med Münchnom in Prago ter tako olajšale okolju prijazen potniški in tovorni promet.

Podjetje T-Mobile CZ bo skupaj s podjetjema CETIN in Vantage Towers AG kot del konzorcija 12 partnerjev združilo moči pri opredelitvi in oblikovanju koridorja 5G, ki bo izpolnjeval pričakovanja posameznih in poklicnih uporabnikov v sodobnem, avtomatiziranem prevozu.

Zastopajo proizvajalce originalne opreme, operaterje mobilnih omrežij ter ponudnike komunikacijske in informacijske infrastrukture/tehnologije (TowerCos) in druge deležnike (npr. avtocestne operaterje), da bi uresničili to vizijo v okviru vseevropske pobude za povezovanje evropskega poslovnega in kulturnega prostora ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

Začetna študija bo opredelila in razvrstila primere uporabe proizvajalca originalne opreme in zahteve za storitve CAM.  Zasnovala bo arhitekturo tehnologije 5G omrežnega operaterja mobilne telefonije za zagotavljanje stabilnih, visokozmogljivih in varnih storitev CCAM.  Poleg tega bo pripravila izvajanje pasivne infrastrukture za namestitev, podporo in delovanje storitev omrežnega operaterja mobilne telefonije ter potrdila skladnost storitev CAM 5G z zakonodajo EU/nacionalnimi zakoni in regulativnimi pogoji.

Opravljena bo ocena najboljših praks pri sinergijskih projektih, da bi pospešili uvajanje koridorjev 5G na zahod-vzhod ter sever-jug (npr. koridorja do Bologni in Carlsbadu).

Prispevek EU skupaj: 238 000 EUR

EUMOB: Digitalizacija evropskih koridorjev za pametno mobilnost

S to študijo se bo izvedla celovita študija izvedljivosti za digitalizacijo evropske cestne infrastrukture v podporo usklajenemu uvajanju storitev C-ITS in poznejšemu razvoju storitveno usmerjenih poslovnih ekosistemov na področju prometa in mobilnosti.

Študija izvedljivosti se bo osredotočila na francoske in španske odseke čezmejnih atlantskih in sredozemskih koridorjev, ki so del evropskega omrežja TEN-T.

Družba Abertis Autopistas Espana bo skupaj s Cellnex France, SANEF in Tradia Telecom združila moči in ocenila prilagoditvene in prilagoditvene zahteve za digitalizacijo infrastrukture vzdolž teh koridorjev, analizirala stroške, ocenila pričakovani socialno-ekonomski in okoljski vpliv ter vključila lokalne deležnike in jim zagotovila podporo.

Pričakovani rezultati platforme EUMOB vključujejo model rešitve, ki opisuje tehnično izvajanje digitalizacije infrastrukture, model donosnosti naložb in poslovni načrt, ki določa, kako se sestavni deli digitalizirane infrastrukture ohranjajo in izkoriščajo. To bo zagotovilo potrebne načrte in ozadje za projekt nadaljnjih del, s katerim se bo v določenih koridorjih uvedel model rešitve.

Prispevek EU skupaj: 146 800 EUR

5G Brno – Bratislava: Izvajanje 5G/FRMCS na železniškem koridorju

Ta študija bo obravnavala izvajanje komunikacijskih sistemov 5G in FRMCS ter pripravila CAM ob upoštevanju obstoječega komunikacijskega okolja in zahtev, ki se izvajajo na prometni poti.

Pri predlaganju izvedbe rezultatov študije bo Správa železnica skupaj z Železnice Slovenskej republiky, Správa železnica ocenila trenutno stanje pokritosti s 5G in njeno kakovost zunaj železniških koridorjev ter se osredotočila na križni odsek proge Brno – Lanžhot – State Kúty.

Prispevek EU skupaj: 300 000 EUR

Related content