Pospešitev digitalne preobrazbe evropskega energetskega sistema

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 % in doseganje 45-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2030 je mogoče doseči le, če bo energetski sistem pripravljen nanj. Za dosego teh ciljev mora Evropa zgraditi energetski sistem, ki je veliko pametnejši in bolj interaktiven, kot je danes.

Ker se pričakuje, da se bo poraba električne energije do leta 2030 povečala za približno 60 %, bodo morala električna omrežja vključevati velik delež spremenljive energije iz obnovljivih virov. Zmogljivost za proizvodnjo vetrne in sončne energije se mora povečati s 400 GW leta 2022 na najmanj 1 000 GW do leta 2030, vključno z veliko kopičenjem obnovljivih virov energije na morju do 317 GW, ki bodo povezani z obalo.

Zato se morajo omrežja prilagoditi bolj decentraliziranemu, digitaliziranemu in prožnemu elektroenergetskemu sistemu z milijoni strešnih sončnih panelov in lokalnimi energetskimi skupnostmi, ki si delijo vire.

Naložbe v digitalne tehnologije, kot so naprave interneta stvari in pametni števci, povezljivost 5G in 6G, vseevropski energetski podatkovni prostor, ki ga poganjajo računalniški strežniki v oblaku, in digitalna dvojčka elektroenergetskega sistema so ključnega pomena za pospešitev digitalnega in trajnostnega energetskega prehoda, hkrati pa prinašajo koristi našemu vsakdanjemu življenju.

Slika 1: Prihodnji integrirani energetski sistem EU: energetski tokovi med uporabniki in proizvajalci, zmanjšanje zapravljenih virov in denarja © Evropska unija; Vir: Strategija EU za povezovanje energetskega sistema (europa.eu)

Digitalizacija že poteka v energetskem sektorju, tako kot v številnih drugih panogah. Električna vozila, sončne celice, toplotne črpalke in številne druge naprave so opremljene s pametnimi tehnologijami, ki ustvarjajo podatke in omogočajo daljinsko upravljanje. Pričakuje se, da se bo število aktivnih naprav interneta stvari na svetu v letu 2030 hitro povečalo in preseglo 25,4 milijarde, medtem ko ima 51 % vseh gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij v EU pametne števce električne energije. Digitalna in energetska politika EU usklajeno usmerjata digitalizacijo evropskega energetskega sistema, saj vprašanj, kot so interoperabilnost podatkov, zanesljivost oskrbe, kibernetska varnost, zasebnost in varstvo potrošnikov, ni mogoče prepustiti samo trgu, zato je bistveno ustrezno izvajanje.

Digitalizacija energetskega sistema – akcijski načrt EU

Da bi podprla to preoblikovanje, Komisija izvaja vrsto ukrepov z zakonodajnimi pobudami, naložbami in usklajevanjem z državami članicami.

Srednjeročno bo digitalizacija olajšala nemoteno interakcijo med različnimi akterji, kar bo potrošnikom omogočilo, da izkoristijo domače vire energije, kot so sončni kolektorji in vetrne turbine v lasti skupnosti.

Odjemalci bi lahko na primer sodelovali v energetskih skupnostih in programih skupne samoporabe, pri čemer bi izkoristili lastno proizvodnjo sončnih panelov in imeli koristi od cenejše električne energije kot nakup iz omrežja. Podobno bi lahko dvosmerno polnjenje električnih vozil zagotovilo dodatne vire energije v konicah.

Slika 2: Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT) podpira ukrepe za digitalizacijo energetskega sistema. © Evropska komisija

Dolgoročno bo digitalizacija nujna za vključitev decentraliziranih oblik obnovljivih virov energije v električno omrežje, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in njihova nestanovitnost cen. To povezovanje zahteva več pozornosti upravljanju omrežja in večji prožnosti omrežja na lokalni ravni, kar je mogoče doseči z aktivacijo odjemalcev in boljšim upravljanjem energetskih sredstev proizvajalcev-odjemalcev.

Nemoten dostop do podrobnih podatkov o stanju elektroenergetskega omrežja in sredstev proizvajalcev-odjemalcev bo ključnega pomena za zagotavljanje energetskih storitev, vendar ga je mogoče doseči le z razširjenimi digitalnimi orodji in skupno podatkovno infrastrukturo.

Eden od ključnih ciljev akcijskega načrta je razvoj skupnega evropskega referenčnega okvira (CERF) za energetsko varčne aplikacije. Leto 2023 je bilo ključno leto izvajanja tega ukrepa, saj je bil marca 2023 uspešno izveden načrt prve generacije za CERF za aplikacije za varčevanje z energijo v okviru programa Obzorje 2020 – podprt projekt InterConnect.

Začele so se tudi priprave na uvedbo načrta druge generacije CERF za energetsko varčne aplikacije v okviru programa DIGITAL. Več podrobnosti o tem delu je na voljo tukaj: Uresničevanje naše obljube o uvedbi skupnega evropskega referenčnega okvira za aplikacije za varčevanje z energijo | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu).