Digitalizacija: spodbujanje prehoda na pametno in trajnostno mobilnost

Kako digitalizacija vpliva na mobilnost?

Velik napredek na področju digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari (IoT), računalništvo v oblaku in računalništvo na robu ter omrežja 5G, vodi digitalno preobrazbo sektorja mobilnosti.

• Avtonomna vozila so v porastu, kar omogoča nove prometne rešitve, kot so robotski taksiji, povezani tovornjaki ali brezvozni dostavni sistemi.
• Nove storitve mobilnosti, ki jih omogočajo digitalne platforme, spreminjajo način, kako se premikamo, od skupne mobilnosti, kot sta vožnja in souporaba koles, do mobilnosti kot storitve, ki omogoča dostop do več načinov prevoza na eni sami aplikaciji. Tovorni promet je bolj odvisen od večje sinhronizacije med različnimi načini prevoza.
• Podatki, ki jih ustvarijo in izmenjujejo vozila, eksplodirajo. Po podatkih Intela bi lahko avtonomna vozila dnevno proizvedla približno 4 terabajte podatkov na dan. Vozila so vedno bolj povezana s svojim fizičnim in digitalnim okoljem.
• Nove navade in vedenje, ki jih povzroča digitalizacija, kot je hiter razvoj e-trgovanja na daljavo, spreminjajo vzorce mobilnosti.

Kakšne so prednosti in izzivi v prihodnosti?

Ugodnosti

• Povezana in avtomatizirana mobilnost (CAM) lahko naredi ceste, železnice in vodne poti varnejše. Z optimizacijo uporabe vozil in infrastrukture lahko poveča učinkovitost, zmanjša zastoje in prispeva k zmanjšanju emisij plinov. CAM lahko ustvari tudi poslovne priložnosti in poveča konkurenčnost. S tem bo prevoz postal dostopnejši za starejše in invalide, s čimer se bodo v prihodnjih letih spremenila potovanja.
• Mobilnost kot storitev lahko prispeva k razogljičenju prevoza z omogočanjem nemotenega multimodalnega potovanja in olajšanjem dostopa do okolju prijaznejših alternativ. Izkoriščanje načina, kako se različni načini prevoza izboljšujejo in medsebojno krepijo, bi omogočilo učinkovitejšo rabo virov ter prihranilo čas in stroške za potnike in prevoznike.
• Združevanje in izmenjava podatkov o mobilnosti lahko izboljšata sinhronizacijo med različnimi načini prevoza in infrastrukturo. Dostop do velikih zbirk podatkov bi spodbudil razvoj aplikacij, ki temeljijo na umetni inteligenci. Boljši dostop do podatkov o mobilnosti bo javnim organom pomagal spremljati prometne dejavnosti in njihove učinke ter načrtovati prometno infrastrukturo in storitve. Dostop do podatkov o mobilnosti lahko ustvari nove vire vrednosti: podatki avtomobilskih senzorjev so lahko na primer zelo dragoceni za podjetja za zavarovanje, navigacijo ali vzdrževanje cest.
• Podpiranje prehoda na brezemisijsko mobilnost. Umetna inteligenca lahko izboljša energetsko učinkovitost električnih vozil ali vozil na vodikov pogon in optimizira vzpostavitev infrastrukture za polnjenje. Dvosmerno polnjenje električnih vozil bi lahko zagotovilo prožnost omrežja, kar bi omogočilo optimizacijo porabe in proizvodnje energije ter boljše vključevanje obnovljivih virov energije. Takšno povezovanje sektorjev zahteva digitalne spodbujevalce in souporabo podatkov v realnem času.

Kredit: freepik, mavadee, DinosoftLabs, monkik

Izzivi

• Reševanje tehnoloških izzivov: Povezana in avtomatizirana mobilnost ter pametni prometni sistemi zahtevajo velike naložbe v razvoj in uporabo novih tehnologij in infrastruktur. Za obdelavo velikih količin podatkov v realnem času bomo potrebovali kontinuiteto računalništva v oblaku, povezljivost 5G za hiter in zanesljiv prenos podatkov, umetno inteligenco za analizo kompleksnih informacij, čipe za pametna vozila in nove vrste avtomobilskih operacijskih sistemov. EU je pri nekaterih tehnologijah, kot so umetna inteligenca, oblak ali polprevodniki, še vedno močno odvisna od drugih regij.
• Združevanje v raznolikosti: Evropski ekosistem mobilnosti sestavljajo številni akterji z različnimi specializacijami in velikostmi. Ta raznolikost je prednost, vendar lahko privede tudi do razdrobljenosti. Da bi izkoristili prednosti digitalizacije, mobilnosti in prometa, bodo morali deležniki vzpostaviti partnerstva, združiti naložbe in se dogovoriti o skupnih standardih, infrastrukturah, platformah in okvirih upravljanja. To bo pripomoglo tudi k doseganju kritične mase in preprečevanju odvisnosti od velikih prevladujočih akterjev.
• Zagotavljanje varnosti in zasebnosti: digitalizacija in avtomatizacija prometa prinašata izzive v zvezi z varstvom osebnih podatkov, kibernetsko varnostjo in sprejemanjem uporabnikov. Kibernetski napadi bi lahko vplivali na delovanje storitev, povzročili škodo na sistemih, kraje podatkov in celo poškodbe.
• Obvladovanje socialnih učinkov: družbeno sprejemanje samovozeče mobilnosti bo ključnega pomena za njeno uvedbo. Ta prehod bo zahteval nova znanja in spretnosti ter bi lahko povzročil izginotje nekaterih vrst delovnih mest. Zato ga je treba dobro upravljati. Nekatere nove oblike mobilnosti ustvarjajo vrste dela, za katere so značilni prožnejši pogoji, ki morajo spoštovati delovno pravo EU in zagotavljati socialno zaščito.

Za prihodnost mobilnosti

V strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, sprejeti decembra 2020, je digitalizacija opredeljena kot bistveni dejavnik, ki omogoča prehod na varnejšo, učinkovitejšo, dostopno in trajnostno mobilnost. Ima lahko pomembno vlogo pri doseganju cilja 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz prometnega sektorja do leta 2050.

Ključni izziv za Evropo je sprostitev potenciala podatkov o mobilnosti z olajšanjem dostopa in izmenjave. Evropska komisija se pri doseganju tega cilja opira na kombinacijo politik, specifičnih za promet in medsektorske politike, ter finančne podpore.

Digitalizacija prometa zahteva tudi razvoj in sprejetje ključnih tehnologij, ki jih EU podpira z več finančnimi in političnimi pobudami.

Sodelovanje je ključnega pomena za uspeh Evrope

Nujno je treba posodobiti digitalno infrastrukturo in pospešiti uvajanje digitalnih tehnologij na področju mobilnosti, da bi dosegli ogljično nevtralnost, konkurenčnost, tehnološko suverenost, odpornost in varnost. Evropska komisija se zanaša na dejavno vlogo evropske industrije pri vlaganju v to digitalno preobrazbo.

Obseg potrebnih naložb zahteva sodelovanje med evropskimi zainteresiranimi stranmi. Brez partnerstev, sovlaganja, skupnih standardov in interoperabilnosti inovativne rešitve in pristopi ne bodo dosegli kritične mase.

Velike naložbe držav članic, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, so zgodovinska priložnost za pospešitev tega gibanja. Komisija spodbuja javne in zasebne deležnike, naj izkoristijo evropske pobude in programe ter sodelujejo v njih.