Zakonik EU o elektronskih komunikacijah je kodificiral pravila, ki urejajo postavitev in delovanje elektronskih komunikacijskih omrežij ter zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev v EU, v enotnem regulativnem okviru, namenjenem spodbujanju povezljivosti in boljši zaščiti uporabnikov na evropskem enotnem trgu.
Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah je bil sprejet leta 2018 in se uporablja za vsa elektronska komunikacijska omrežja in storitve v EU. Le tri države članice so izpolnile rok za prenos EZEK v nacionalno zakonodajo, tj. december 2020. Prenos v vseh 27 državah članicah je bil končan šele avgusta 2024, Komisija pa je države članice podpirala v postopku izvajanja. Poleg tega je Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) razvil in sprejel veliko število smernic, katerih cilj je spodbujati dosledno uporabo EZEK in prispevati k njegovemu uspešnemu izvajanju.
Komisija je pregled delovanja EZEK zaključila 21. januarja 2026 s sprejetjem in objavo poročila Evropskemu parlamentu in Svetu. Cilj predloga akta o digitalnih omrežjih je nadomestiti kodeks, potem ko je bilo izpostavljenih več izzivov. DNK pa bo ustvaril sodoben, poenostavljen in bolj usklajen pravni okvir, ki bo spodbujal inovacije in naložbe v odporno in napredno digitalno infrastrukturo, ki je ključna za omogočanje uvajanja umetne inteligence, računalništva v oblaku, vesolja in drugih inovativnih tehnologij.
Ozadje
Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah je uvedel nov splošni cilj za spodbujanje povezljivosti in dostopa do zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s fiksnimi, mobilnimi in brezžičnimi omrežji, ter njihove uporabe s strani vseh državljanov in podjetij Unije. Večji poudarek je bil namenjen tudi potrebi po upoštevanju različnih pogojev v zvezi z infrastrukturo in konkurenco na različnih geografskih območjih ter potrebi po spodbujanju učinkovitih naložb in inovacij v nove in izboljšane infrastrukture.
Univerzalna storitev
Dostop do osnovnih komunikacijskih storitev je ključnega pomena za udeležbo v današnjem gospodarstvu in družbi.
Namen evropskih pravil o elektronskih komunikacijah je z učinkovito konkurenco in izbiro zagotoviti, da bodo širokopasovni dostop do interneta in govorne komunikacije cenovno dostopni in na voljo po vsej Evropi. Kadar potrebe potrošnikov niso zadovoljene na trgu, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve zagotavljajo, da so na voljo cenovno dostopne storitve ustreznega dostopa do interneta in govorne komunikacijske storitve, ne glede na osebne okoliščine, kot so lokacija, dohodek ali invalidnost. Ustrezen širokopasovni internet mora imeti zadostno pasovno širino za uporabo pomembnih storitev, kot so e-uprava, internetno bančništvo in video klici standardne kakovosti.
Višja kakovost storitev
Cilj Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah je bil izboljšati hitrost povezave in pokritost z:
- Povečanje privlačnosti naložb v novo najkakovostnejšo infrastrukturo za vsa podjetja povsod v EU, tako lokalno kot čezmejno
- Povečanje predvidljivosti pravil za sovlaganje in spodbujanje delitve tveganja pri uvajanju zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežji 5G
- Spodbujanje trajnostne konkurence v korist potrošnikov
Boljše varstvo potrošnikov
Namen kodeksa je bil zaščititi potrošnike, ne glede na to, ali komunicirajo prek tradicionalnih (klici, SMS) ali drugih storitev sporočanja ali spletne e-pošte, tako da:
- Zagotavljanje enakovrednega dostopa do elektronskih komunikacijskih storitev za končne uporabnike invalide
- Spodbujanje preglednosti tarif in primerjave pogodbenih ponudb, npr. s povzetki pogodb
- Varstvo potrošnikov, ki se naročijo na paketne storitve
- Lažja menjava ponudnika storitev in ohranitev iste telefonske številke, vključno s pravili za nadomestilo v primeru napake ali predolgega postopka
- Povečanje zaščite državljanov v izrednih razmerah, vključno z zagotavljanjem natančnejše lokacije kličočega, razširitvijo komunikacije v sili z govorne samo na besedilno in video komunikacijo, zagotavljanjem dostopnosti v skladu z evropskim aktom o dostopnosti in vzpostavitvijo sistema za prenos javnih opozoril na mobilne telefone
Analiza upoštevnih trgov
Kodeks je spodbujal tudi razvoj notranjega trga in konkurence pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih zmogljivosti. V podporo tem ciljem so nacionalni organi redno analizirali upoštevne trge. Cilj je bil podpreti razvoj trgov, ki spodbujajo konkurenco, z uporabo uveljavljenega okvira pomembne tržne moči. Pregledi trga so bili izvedeni na pregleden način, da bi se zagotovila skladnost predhodne ureditve v EU (s postopkom posvetovanja na nacionalni ravni in ravni EU). Cilj je bil uporabiti posebno ureditev trga le, kadar je to nujno potrebno, ter ohraniti konkurenčno in naložbam prijazno regulativno okolje v korist potrošnika. Najnovejši pregled trga.
Zadnje novice

Kot je napovedala predsednica Ursula von der Leyen med potovanjem na Zahodni Balkan oktobra 2026, je Evropska komisija začela pogajanja za vključitev Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije v režim EU „gostovanje kot doma“.

Evropska komisija je objavila četrto poročilo o stanju digitalnega desetletja, iz katerega je razvidno, da je Evropa dosegla napredek pri doseganju svojih ciljev digitalne preobrazbe do leta 2030, kot so varna in trajnostna digitalna infrastruktura ter digitalizacija javnih storitev, vendar izziv zdaj prinaša obsežne, hitre in dosledne rezultate.

Evropska komisija pozdravlja sprejetje izjave delovne skupine G7 za kibernetsko varnost, ki je pomemben korak k okrepitvi kolektivne kibernetske obrambe pred razvijajočimi se digitalnimi grožnjami.

The European Union - represented by the European Commission - has become the Global Coalition on Telecommunications (GCOT) first strategic partner, contributing to international collaboration on the development of next generation telecommunication infrastructure.
Last update
5 november 2026

