Če imate vprašanje, ki ni zajeto tukaj, lahko stopite v stik z nami in potrudili se bomo, da se vam čim prej vrnemo.
Akt o digitalnih storitvah
Akt odigitalnih storitvah je nov sklop pravil na ravni EU za digitalne storitve, ki delujejo kot posredniki za potrošnike ter blago, storitve in vsebine. V okviru akta o digitalnih storitvah se digitalne storitve nanašajo na posredniške storitve, kot so ponudniki storitev gostovanja, spletne tržnice in družbena omrežja.
Cilj akta o digitalnih storitvah je ustvariti varnejši in pravičnejši spletni svet. Uvedla bo pravila, ki bodo enako ščitila vse uporabnike v EU, tako v zvezi z nezakonitim blagom, vsebinami ali storitvami, kot tudi njihove temeljne pravice.
Na primer, zagotavlja:
- enostaven način prijave nezakonitih vsebin, blaga ali storitev;
- večja zaščita ljudi, ki so tarča spletnega nadlegovanja in ustrahovanja;
- preglednost v zvezi z oglaševanjem;
- prepoved nekaterih vrst ciljno usmerjenega oglaševanja, na primer tistih, ki uporabljajo občutljive podatke ali podatke mladoletnikov;
- mehanizmi za pritožbe, ki so enostavni za uporabo in so brezplačni, če spletna platforma odstrani našo vsebino;
- poenostavljeni pogoji uporabe.
Akt odigitalnih storitvah je objavljen na spletišču EUR-Lex. Preberete ga lahko v katerem koli uradnem jeziku EU.
Akt o digitalnih storitvah ne nadomešča direktive o elektronskem poslovanju.
Da pa bi dosegli večjo usklajenost, akt o digitalnih storitvah vključuje obstoječa pravila o izvzetju odgovornosti iz direktive o elektronskem poslovanju, ki zagotavljajo, da lahko posredniške storitve še naprej uspevajo na enotnem trgu.
Namen akta o digitalnih storitvah je dopolniti pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov, da se zagotovi najvišja raven varstva podatkov.
Na primer, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov za namene oglaševanja, ponudniki platformnih storitev hkrati spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah in Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Poleg pogojev iz Splošne uredbe o varstvu podatkov za vsako obdelavo osebnih podatkov akt o digitalnih storitvah prepoveduje, da bi ponudniki spletnih platform ciljali na oglase z uporabo uporabniškega profiliranja, ki temelji na posebnih vrstah podatkov iz člena 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali verska prepričanja.
Poleg tega je prepovedana vsakršna uporaba profiliranja za prikaz ciljnih oglasov, če ponudniki z razumno gotovostjo vedo, da je uporabnik mladoleten.
Zaradi neusklajenih regulativnih prizadevanj na nacionalni ravni za regulativna vprašanja, ki jih zajema akt o digitalnih storitvah, v različnih državah članicah veljajo različna pravila, kar povzroča zmedo med podjetji in državljani. Cilj akta o digitalnih storitvah je racionalizacija zakonodaje z opredelitvijo enotnega sklopa pravil na ravni EU ter vzpostavitvijo mrež za usklajevanje in izvrševanje v vseh državah članicah.
Akt o digitalnih storitvah zajema spletne posrednike in platforme (na primer spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme), da bi se določil nov standard za odgovornost spletnih platform v zvezi z dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Vključuje splošna načela in trdna jamstva za svobodo izražanja in druge temeljne pravice.
Akt o digitalnih trgih vključuje pravila, ki urejajo spletne platforme vratarjev. Njen namen je zagotoviti, da se takšne platforme na spletu obnašajo pravično. Ta pravila bodo pripomogla k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za spodbujanje inovacij, rasti in konkurenčnosti, tako na evropskem enotnem trgu kot na svetovni ravni.
Akt o digitalnih storitvah se uporablja za vse spletne posrednike in platforme v EU, na primer spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme.
Mala in mikropodjetja so izvzeta iz nekaterih pravil, ki bi lahko bila zanje bolj obremenjujoča. Komisija bo skrbno spremljala učinke nove uredbe na MSP.
Zelo velike spletne platforme in iskalniki (VLOP in VLOSE) imajo dodatne obveznosti.
Zelo velike spletne platforme in iskalniki so tiste, katerih povprečni uporabniki dosežejo ali presegajo 10 % prebivalstva EU. To pomeni, da ima 45 milijonov uporabnikov ali več.
Glej spodaj za seznam imenovanih VLOP in VLOSE, ki jih je Komisija imenovala do zdaj.
VLOP:
- Alibaba AliExpress
- Amazon Store
- Apple AppStore
- Booking.com
- Google Zemljevidi
- Google Play
- Google Nakupovanje
- Pornhub
- Snapchat
- Stripchat
- TikTok
- Wikipedia
- X (prej znan kot Twitter)
- XVideos
- YouTube
- Zalando
VLOSE:
- Bing
- Iskanje v Googlu
Zelo velike spletne platforme in iskalniki morajo izpolnjevati številne obveznosti, kot so:
- izvajanje ocen tveganja;
- uvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganja;
- zagotavljanje lahko berljivih in večjezičnih različic svojih pogojev poslovanja;
- vzpostavitev mehanizma za odzivanje na krize;
- vzpostavitev javnega odložišča za oglase, ki se uporabljajo v njihovih storitvah.
Poleg tega morajo te obveznosti izpolniti štiri mesece po imenovanju. To pomeni, da se za VLOP in VLOSE, ki so bili imenovani aprila 2023, te obveznosti že uporabljajo.
Če želite izvedeti več o obveznostih,preberite akt odigitalnih storitvah.
Decembra 2020je bil predlagan akt o digitalnih storitvah. Politični dogovor je bil dosežen aprila 2022, veljati pa je začel novembra 2022.
Platforme in iskalniki so morali do 17.februarja 2023 objaviti svoje uporabniške številke. Komisija je 25. aprila 2023 imenovala prve zelo velike spletne platforme in iskalnike (VLOP in VLOSE), drugi sklop pa 20. decembra.
Platforme, imenovane kot VLOP ali VLOSE, imajo štiri mesece od imenovanja za skladnost s pravili akta o digitalnih storitvah, kar vključuje objavo ocene tveganja.
Vsi regulirani subjekti bodo morali izpolniti akt o digitalnih storitvah do 17. februarja 2024. To je tudi rok, do katerega morajo države članice ustanoviti koordinatorje digitalnih storitev.
Uporabniki
Akt odigitalnih storitvah uvaja številna pravila za zaščito naših temeljnih pravic na spletu. Te pravice vključujejo svobodo misli, svobodo izražanja, svobodo obveščanja in svobodo mnenja brez manipulacije.
Akt o digitalnih storitvah zagotavlja:
- preglednost odločb in odredb o odstranitvi vsebine;
- javno dostopna poročila o tem, kako se uporablja avtomatizirano moderiranje vsebine in o stopnji napak;
- usklajevanje odzivov na nezakonite spletne vsebine.
- manj temnih vzorcev na spletu;
- prepoved ciljnega oglaševanja z uporabo občutljivih podatkov ali podatkov mladoletnikov;
- večja preglednost uporabnikov pri pretoku informacij, kot so informacije o parametrih priporočilnih sistemov in dostopnih pogojih.
Preberite več o tem, kaj EU počne za zaščito naših pravic na spletu
Temni vzorci so način oblikovanja spletnih platform, da bi uporabnike prepričali, da počnejo stvari, ki jih sicer ne bi upoštevali, pogosto, vendar ne vedno, vključujejo denar.
Platforme lahko naprimer uporabnike prevarajo v skupno rabo več informacij, kot bi se sicer strinjale. Ali pa lahko oglašujejo cenejši, vendar nerazpoložljiv izdelek in nato usmerijo uporabnika na podobne izdelke, ki stanejo več. Drugi primeri vključujejo prevaro uporabnikov, da se naročijo na storitve, skrivanje ali ustvarjanje zavajajočih gumbov, zaradi česar se je težko odjaviti na e-novice in še več.
Akt odigitalnih storitvah vsebuje obveznost, ki je enaka prepovedi uporabe tako imenovanih temnih vzorcev na spletnih platformah. V skladu s to obveznostjo bodo morale spletne platforme svoje storitve oblikovati tako, da ne bodo zavajale, manipulirale ali kako drugače materialno izkrivljale ali ovirale zmožnosti uporabnikov, da sprejemajo svobodne in informirane odločitve.
Akt o digitalnih storitvah uvaja številne obveznosti za boj proti širjenju dezinformacij.
Prvič, zahteva, da VLOP in VLOSE izvajajo ocene tveganja za različne elemente svojih storitev. Ocene tveganja bi morale vključevati tveganja, ki izhajajo iz njihove zasnove, delovanja ali uporabe, kot so usklajene dezinformacijske kampanje. V oceni bi bilo treba upoštevati, kako se storitve VLOP ali vlose uporabljajo za razširjanje ali razširitev zavajajoče vsebine. Na podlagi ocen tveganja morajo spletne platforme izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja.
Drugič, VLOP in VLOSE morajo imeti mehanizem za odzivanje na krize. To bi moralo vključevati ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se njihova platforma uporablja za hitro širjenje dezinformacij.
Tretjič, akt o digitalnih storitvah spodbuja platforme, naj podpišejo prostovoljni kodeks ravnanja v zvezi z dezinformacijami.
Nazadnje, akt o digitalnih storitvah priznava vlogo, ki jo lahko ima ciljno oglaševanje pri širjenju dezinformacij. Poleg pravil, ki omejujejo ciljno oglaševanje, akt o digitalnih storitvah zahteva, da VLOP in VLOSE vzdržujejo javno odložišče oglasov. Ti repozitoriji bodo raziskovalcem pomagali pri preučevanju nastajajočih tveganj, kot so dezinformacijske kampanje, ki negativno vplivajo na javno zdravje, varnost, civilni diskurz, politično udeležbo ali enakost.
Preberite več o tem, kaj Komisija počne za boj proti dezinformacijam
Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da imajo mehanizme za označevanje nezakonitih vsebin, ki so enostavni za uporabo. Platforme bi morale pravočasno obdelati prijave nezakonitih vsebin in zagotoviti informacije uporabniku, ki označi nezakonito vsebino, in uporabniku, ki je vsebino objavil na podlagi svoje odločitve in morebitnih nadaljnjih ukrepov.
Nova pravila določajo vseevropski okvir za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin ter nove obveznosti glede ocene tveganja za zelo velike spletne platforme in iskalnike, da bi ugotovili, kako se nezakonite vsebine širijo na njihove storitve.
Kaj je nezakonita vsebina, je opredeljeno v drugih zakonih na ravni EU ali na nacionalni ravni – na primer teroristične vsebine, gradivo o spolni zlorabi otrok ali nezakonit sovražni govor so opredeljene na ravni EU. Kadar je vsebina nezakonita samo v določeni državi članici, bi jo bilo treba praviloma odstraniti le na ozemlju, kjer je nezakonita.
Akt o digitalnih storitvah zavezuje platforme, da imajo kontaktno točko za uporabnike, kot so e-poštni naslovi, neposredna sporočila ali chatboti. Spletne platforme bodo morale tudi zagotoviti, da bo stik hiter in neposreden ter da se ne bo mogel zanašati le na avtomatizirana orodja, kar bo uporabnikom olajšalo dostop do platform, če želijo vložiti pritožbo. Drugič, spletne platforme morajo zagotoviti, da pritožbe obravnava usposobljeno osebje ter da se zadeva obravnava pravočasno in nediskriminatorno. Spletne platforme morajo navesti tudi jasne in posebne razloge za svoje odločitve o zmernosti. Tretjič, če se uporabnik odloči za revizijo odločitve, jo je treba obravnavati brezplačno prek notranjega sistema za pritožbe na platformi.
Trenutno je edini način za rešitev spora med uporabnikom in platformo sodišče. Od 17. februarja 2024 bodo uporabniki po polni uporabi akta o digitalnih storitvah upravičeni do izvensodnega reševanja sporov. Stroški tega bi morali biti cenovno dostopni in bi jih morala nositi platforma, ki jo uporabljajo.
Če se spletne platforme odločijo odstraniti del vsebine, morajo zdaj vsem prizadetim uporabnikom zagotoviti informacije, imenovane „izjava razlogov“, v katerih podrobno navedejo, zakaj je bila ta vsebina odstranjena ali omejena.
VLOP morajo te utemeljitve brez osebnih podatkov poslati tudi v skupno podatkovno zbirko, imenovano podatkovna zbirka za preglednost DSA. Podatkovna zbirka DSA o preglednosti omogoča raziskovalcem, da si ogledajo neprimerljivo količino odločitev o moderiranju vsebine in preučijo razvoj sistemskih tveganj, ki jih zajema akt o digitalnih storitvah.
Z aktom o digitalnih storitvah je oglaševanje bolj pregledno, saj zagotavlja, da je jasno označeno in da so na voljo informacije o tem, kdo oglas objavlja in zakaj ga vidite.
Uvaja tudi popolno prepoved oglaševanja, ki je usmerjeno z uporabo zaščitenih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali vera, in ciljno oglaševanje, namenjeno mladoletnikom.
Čeprav EU že ima nekatera pravila za zaščito otrok na spletu, kot so pravila iz direktive o avdiovizualnih medijskihstoritvah, akt o digitalnih storitvah uvaja posebne obveznosti za platforme.
Akt o digitalnih storitvah med drugim zahteva posredniške storitve, ki jih mladoletniki primarno usmerjajo ali uporabljajo, da si prizadevajo zagotoviti, da so njihovi pogoji za mladoletnike zlahka razumljivi.
Poleg tega bi morale spletne platforme, ki jih uporabljajo mladoletniki:
- oblikujejo svoj vmesnik z najvišjo stopnjo zasebnosti, zaščite in varnosti mladoletnikov ali sodelujejo pri kodeksih ravnanja za zaščito mladoletnikov;
- razmislijo o najboljših praksah in razpoložljivih smernicah, kot je nova evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+);
- ne predstavljajte oglasov mladoletnikom na podlagi profiliranja.
Zelo velike spletne platforme in iskalniki (VLOP in VLOSE) si morajo dodatno prizadevati za zaščito mladoletnikov.
To vključuje zagotavljanje, da njihova ocena tveganja zajema temeljne pravice, ki vključujejo otrokove pravice. Oceniti bi morali, kako lahko otroci in mladostniki razumejo, kako delujejo njihove storitve in morebitne izpostavljenosti vsebini, ki bi lahko škodovala njihovemu telesnemu ali duševnemu dobremu počutju ali moralnemu razvoju.
Izvrševanje
Nadzor pravil si bodo delili Komisija, ki je v prvi vrsti pristojna za VLOP in VLOSE, ter države članice, odgovorne za druge platforme in iskalnike glede na to, kje so ustanovljene.
Komisija bo imela enaka nadzorna pooblastila, kot jih ima v skladu z veljavnimi protimonopolnimi pravili, vključno s preiskovalnimi pooblastili in možnostjo naložitve glob v višini do 6 % svetovnih prihodkov.
Države članice bodo morale do 17. februarja 2024 imenovati pristojne organe, imenovane koordinatorji digitalnih storitev, da bi nadzorovale skladnost storitev s sedežem v njihovi jurisdikciji in sodelovale v mehanizmu EU za sodelovanje.
Koordinator digitalnih storitev (DSC) je organ, pristojen za uporabo in izvrševanje akta o digitalnih storitvah v vsaki državi članici. Države članice jih morajo imenovati do 17. februarja 2023.
DSC bodo skupaj s Komisijo prispevali k spremljanju izvrševanja akta o digitalnih storitvah. Imeli bodo pooblastila, da zahtevajo dostop do podatkov VLOP/VLOSE, odredijo inšpekcijske preglede in naložijo globe v primeru kršitve. Odgovorni bodo tudi za potrjevanje „zaupanja vrednih prijaviteljev“ in organov za izvensodno reševanje sporov.
Zaupanja vredni prijavitelji imajo posebno strokovno znanje in kompetence za namene odkrivanja, prepoznavanja in prijavljanja nezakonitih vsebin ter so neodvisni od spletnih platform. Spletne platforme morajo zagotoviti, da imajo prijave, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji, prednost in da se obravnavajo pravočasno.
V skladu z aktom o digitalnih storitvah je zaupanja vreden prijavitelj status, ki ga podeli koordinator digitalnih storitev v državi članici, v kateri prebiva prijavitelj zaupanja vrednega prijavitelja.
Da bi prosilec uspel, mora:
- Imajo posebno strokovno znanje in usposobljenost za namene odkrivanja, prepoznavanja in prijavljanja nezakonitih vsebin;
- Biti neodvisni od katerega koli ponudnika spletnih platform;
- Izvajajo svoje dejavnosti za namen vestnega, natančnega in objektivnega vlaganja prijav nezakonitih vsebin.
Status „zaupanja vrednega prijavitelja“ bo dodelil koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, če subjekt, ki vloži vlogo, izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe.
Koordinatorji digitalnih storitev bodo začeli delovati najpozneje 17. februarja 2024. Svetujemo vam, da spremljate razvoj dogodkov v državi članici vašega sedeža pred tem datumom, da bi našli informacije o podrobnem postopku, ki bo urejen na nacionalni ravni.
Upoštevajte, da lahko za status zaupanja vrednega prijavitelja na podlagi akta o digitalnih storitvah zaprosijo samo subjekti s sedežem v EU.
Akt o digitalnih storitvah določa visok standard za neodvisnost nacionalnih regulatorjev. Vključuje izrecne zahteve glede neodvisnosti pri imenovanju koordinatorjev digitalnih storitev v državah članicah. Države članice bodo morale svojemu koordinatorju digitalnih storitev zagotoviti ustrezne finančne, tehnične in človeške vire za opravljanje svojih nalog.
Koordinatorji digitalnih storitev bi morali pri odločanju ostati popolnoma neodvisni in ne bi smeli zahtevati navodil od svojih vlad ali drugih organov, zlasti spletnih platform.
V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki oceniti tveganja, ki izhajajo iz njihovih storitev. To vključuje dezinformacije ali manipulacijo volitev, kibernetsko nasilje nad ženskami ali škodo mladoletnikom na spletu. Nato morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
Včasih obstaja dvom o zmožnosti zelo velike spletne platforme ali iskalnika, da obravnava tveganja za družbo in nespoštovanje akta o digitalnih storitvah. V takih primerih lahko Komisija uporabi svoja preiskovalna pooblastila.
Preiskovalna pooblastila Komisije vključujejo možnost pošiljanja zahtevkov za informacije, pooblastilo za opravljanje razgovorov ali inšpekcijskih pregledov ter pooblastila v zvezi z izvrševanjem, kot so naložitev dodatnih ukrepov, glob ali periodičnih denarnih kazni.
Ta pooblastila se lahko uporabijo le v utemeljenih primerih zagotavljanja skladnosti z aktom o digitalnih storitvah in le v obsegu, v katerem je to potrebno in sorazmerno. Vse odločitve Komisije so predmet sodnega varstva pred Sodiščem EU.
V primeru krize lahko nacionalni koordinator digitalnih storitev ali Komisija sprejme začasne ukrepe. Vendar bi bilo treba take ukrepe obravnavati kot zadnjo možnost. Komisija ceni svobodo izražanja in obveščanja kot ključna stebra naših demokracij. Zato kakršni koli ukrepi ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za preprečitev resne škode, in bi morali biti časovno omejeni in se prenehati uporabljati, ko so zbrani vsi dokazi.
Poleg tega člen 8 akta o digitalnih storitvah izrecno določa, da je ponudnikom spletnih platform prepovedano naložiti splošne obveznosti spremljanja.
Related content
Namen akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih je ustvariti varnejši digitalni prostor, v katerem so zaščitene temeljne pravice uporabnikov, in vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za podjetja.