Akt o digitalnih storitvah: Vprašanja in odgovori

Akt o digitalnih storitvah je nov sklop pravil na ravni EU za digitalne storitve, ki delujejo kot posredniki za potrošnike ter blago, storitve in vsebine. V okviru akta o digitalnih storitvah se digitalne storitve nanašajo na posredniške storitve, kot so ponudniki storitev gostovanja, spletne tržnice in omrežja družbenih medijev. 

Cilj akta o digitalnih storitvah je ustvariti varnejši in pravičnejši spletni svet. Uvedla bo pravila, ki bodo enako ščitila vse uporabnike v EU, tako glede nezakonitega blaga, vsebin ali storitev kot tudi njihovih temeljnih pravic. 

Zagotavlja na primer:

• enostaven način za prijavo nezakonite vsebine, blaga ali storitev;
• večja zaščita oseb, ki so tarča spletnega nadlegovanja in ustrahovanja;
• preglednost v zvezi z oglaševanjem;
• prepoved nekaterih vrst ciljnega oglaševanja, na primer tistih, ki uporabljajo občutljive podatke ali podatke mladoletnikov;
• enostavni, brezplačni pritožbeni mehanizmi za primere, ko spletna platforma odstrani našo vsebino;
• Poenostavljeni pogoji.

Več o tem, kako vas akt o digitalnih storitvah ščiti.

Akt o digitalnih storitvah je objavljen na spletišču EUR-Lex. Preberete ga lahko v katerem koli uradnem jeziku EU.

Obiščite stran EUR-Lex o aktu o digitalnih storitvah.

Akt o digitalnih storitvah ne nadomešča direktive o elektronskem poslovanju.

Da pa bi dosegli večjo harmonizacijo, akt o digitalnih storitvah vključuje obstoječa pravila o izjemi od odgovornosti iz direktive o elektronskem poslovanju, ki zagotavljajo, da lahko posredniške storitve še naprej uspevajo na enotnem trgu.

Cilj akta o digitalnih storitvah je dopolniti pravila splošne uredbe o varstvu podatkov, da se zagotovi najvišja raven varstva podatkov.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov za namene oglaševanja na primer ponudniki platformnih storitev hkrati spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah in splošne uredbe o varstvu podatkov.

Akt o digitalnih storitvah poleg pogojev iz splošne uredbe o varstvu podatkov za vsako obdelavo osebnih podatkov prepoveduje, da bi ponudniki spletnih platform ciljali na oglase z uporabo profiliranja uporabnikov, ki temelji na posebnih vrstah podatkov iz člena 9(1) splošne uredbe o varstvu podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali verska prepričanja.

Poleg tega je prepovedana vsakršna uporaba profiliranja za prikazovanje ciljno usmerjenih oglasov, če se ponudniki z razumno gotovostjo zavedajo, da je uporabnik mladoleten.

Zaradi neusklajenih regulativnih prizadevanj na nacionalni ravni za regulativna vprašanja, zajeta v aktu o digitalnih storitvah, v različnih državah članicah veljajo številna različna pravila, kar povzroča zmedo med podjetji in državljani. Cilj akta o digitalnih storitvah je racionalizirati te zakone z opredelitvijo enotnega sklopa pravil na ravni EU ter vzpostavitvijo mrež za usklajevanje in izvrševanje v vseh državah članicah.

Akt o digitalnih storitvah zajema spletne posrednike in platforme (na primer spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme), da bi se določil nov standard za odgovornost spletnih platform v zvezi z dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Vključuje splošna načela in trdna jamstva za svobodo izražanja in druge temeljne pravice.

Akt o digitalnih trgih vključuje pravila, ki urejajo spletne platforme vratarje. Njen cilj je zagotoviti, da se take platforme na spletu obnašajo pravično. Ta pravila bodo pomagala vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za spodbujanje inovacij, rasti in konkurenčnosti na evropskem enotnem trgu in po svetu.

Preberite več o aktu o digitalnih trgih

Akt o digitalnih storitvah se uporablja za vse spletne posrednike in platforme v EU, na primer spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme.

Mala in mikropodjetja so izvzeta iz nekaterih pravil, ki bi lahko bila zanje bolj obremenjujoča. Komisija bo skrbno spremljala učinke nove uredbe na MSP.

Zelo velike spletne platforme in iskalniki (zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki) imajo dodatne obveznosti.

Zelo velike spletne platforme in iskalniki so tisti, katerih povprečni uporabniki dosežejo ali presežejo 10 % prebivalstva EU. To pomeni, da ima 45 milijonov uporabnikov ali več. 

Oglejte si celoten seznam platform, ki jih je Evropska komisija imenovala za zelo veliko spletno platformo ali iskalnik.

Zelo velike spletne platforme in iskalniki morajo izpolnjevati številne obveznosti, kot so:

• izvajanje ocen tveganja;
• uvedbo ukrepov za zmanjšanje tveganja;
• zagotavljanje lahko berljivih in večjezičnih različic njihovih pogojev poslovanja;
• vzpostavitev mehanizma za odzivanje na krize;
• vzpostavitev javnega odložišča za oglase, ki se uporabljajo v njihovih storitvah.

Poleg tega morajo te obveznosti izpolniti štiri mesece po imenovanju. To pomeni, da za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, določene aprila 2023, te obveznosti že veljajo.

Preberite več o svojih obveznostih

Akt o digitalnih storitvah je bil predlagan decembra 2020. Politični dogovor je bil dosežen aprila 2022, veljati pa je začel novembra 2022.

Platforme in iskalniki so morali do 17. februarja 2023 objaviti svoje uporabniške številke.

Platforme, imenovane za zelo velike spletne platforme ali zelo velike spletne iskalnike, imajo na voljo štiri mesece od imenovanja, da izpolnijo pravila akta o digitalnih storitvah, kar vključuje objavo ocene tveganja.

Vsi regulirani subjekti bodo morali akt o digitalnih storitvah izpolniti do 17. februarja 2024. To je tudi rok, do katerega morajo države članice vzpostaviti koordinatorje digitalnih storitev. 

Akt o digitalnih storitvah uvaja številna pravila za zaščito naših temeljnih pravic na spletu. Te pravice vključujejo svobodo misli, svobodo izražanja, svobodo obveščanja in svobodo mnenja brez manipulacije. 

Akt o digitalnih storitvah zagotavlja: 

• preglednost odločitev in odredb o odstranitvi vsebin;
• javno dostopna poročila o tem, kako se uporablja avtomatizirano moderiranje vsebin in kakšna je stopnja napake pri tem moderiranju;
• uskladitev odzivov na nezakonite spletne vsebine.
• manj temnih vzorcev na spletu;
• prepoved ciljnega oglaševanja z uporabo občutljivih podatkov ali podatkov mladoletnikov;
• večja preglednost uporabnikov pri pretoku informacij, kot so informacije o parametrih priporočilnih sistemov in dostopnih pogojih.

Več o ukrepih EU za zaščito naših pravic na spletu

Temni vzorci so način oblikovanja spletnih platform, ki uporabnike zvabijo, da počnejo stvari, o katerih sicer ne bi razmišljali, pogosto, vendar ne vedno, pa vključujejo denar.

Platforme lahko na primer uporabnike prepričajo, da delijo več informacij, kot bi se sicer strinjali. Ali pa lahko oglašujejo cenejši, vendar nedostopen izdelek in nato usmerijo uporabnika na podobne izdelke, ki stanejo več. Drugi primeri vključujejo prevaro uporabnikov, da se naročijo na storitve, skrivanje ali ustvarjanje zavajajočih gumbov, kar otežuje odjavo od novic in še več.

Akt o digitalnih storitvah vsebuje obveznost, ki je enaka prepovedi uporabe tako imenovanih temnih vzorcev na spletnih platformah. V skladu s to obveznostjo bodo morale spletne platforme svoje storitve oblikovati tako, da ne bodo zavajale, manipulirale ali kako drugače bistveno izkrivljale ali zmanjševale zmožnosti uporabnikov, da sprejemajo svobodne in informirane odločitve.

Akt o digitalnih storitvah uvaja številne obveznosti za boj proti širjenju dezinformacij.

Prvič, od zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da izvajajo ocene tveganja za različne elemente svojih storitev. Ocene tveganja bi morale vključevati tveganja, ki izhajajo iz njihove zasnove, delovanja ali uporabe, kot so usklajene dezinformacijske kampanje. Pri oceni bi bilo treba upoštevati, kako se storitve zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov uporabljajo za razširjanje ali povečevanje zavajajoče vsebine. Na podlagi ocen tveganja morajo spletne platforme izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja. 

Drugič, zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike morajo imeti mehanizem za odzivanje na krize. To bi moralo vključevati ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se njihova platforma uporablja za hitro širjenje dezinformacij. 

Tretjič, akt o digitalnih storitvah spodbuja platforme, naj podpišejo prostovoljni kodeks ravnanja glede dezinformacij. 

Nazadnje, akt o digitalnih storitvah priznava vlogo, ki jo lahko ima ciljno oglaševanje pri širjenju dezinformacij. Akt o digitalnih storitvah poleg pravil, ki omejujejo ciljno oglaševanje, od zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da vzdržujejo javno odložišče oglasov. Ta odložišča bodo raziskovalcem pomagala preučevati nastajajoča tveganja, kot so dezinformacijske kampanje, ki negativno vplivajo na javno zdravje, varnost, civilni diskurz, politično udeležbo ali enakost. 

Več o ukrepih Komisije za boj proti dezinformacijam

Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da imajo enostavne mehanizme za označevanje nezakonitih vsebin. Platforme bi morale pravočasno obdelati poročila o nezakonitih vsebinah, pri čemer bi morale uporabniku, ki označi nezakonite vsebine, in uporabniku, ki je vsebino objavil, zagotoviti informacije o svoji odločitvi in morebitnih nadaljnjih ukrepih.

Ne. Nova pravila določajo vseevropski okvir za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin ter nove obveznosti glede ocene tveganja za zelo velike spletne platforme in iskalnike, da se ugotovi, kako se nezakonite vsebine širijo po njihovih storitvah.

Kaj so nezakonite vsebine, je opredeljeno v drugih zakonih na ravni EU ali nacionalni ravni – na primer teroristične vsebine, posnetki spolne zlorabe otrok ali nezakonit sovražni govor so opredeljeni na ravni EU. Kadar je vsebina nezakonita le v določeni državi članici, bi jo bilo treba praviloma odstraniti le na ozemlju, kjer je nezakonita.

Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da imajo kontaktno točko za uporabnike, kot so e-poštni naslovi, neposredna sporočila ali klepetalni boti. Spletne platforme bodo morale tudi zagotoviti, da bo stik hiter in neposreden ter da se ne bodo mogle zanašati le na avtomatizirana orodja, kar bo uporabnikom olajšalo dostop do platform, če želijo vložiti pritožbo. Drugič, spletne platforme morajo zagotoviti, da pritožbe obravnava usposobljeno osebje ter da se zadeva obravnava pravočasno in nediskriminatorno. Spletne platforme morajo navesti tudi jasne in posebne razloge za svoje odločitve o moderiranju. Tretjič, če se uporabnik odloči za pregled odločitve, ga je treba obravnavati brezplačno prek notranjega sistema platforme za pritožbe.

Trenutno je edini način za rešitev spora med uporabnikom in platformo prek sodišča. Od 17. februarja 2024 bodo uporabniki po polni uporabi akta o digitalnih storitvah upravičeni do izvensodnega reševanja sporov. Stroški tega bi morali biti cenovno dostopni in kriti s platformo, ki jo uporabljajo. 

Če se spletne platforme odločijo odstraniti del vsebine, morajo zdaj vsem zadevnim uporabnikom zagotoviti informacije, imenovane „obrazložitev razlogov“, v katerih je podrobno navedeno, zakaj je bila ta vsebina odstranjena ali omejena.

Zelo velike spletne platforme morajo te utemeljitve brez osebnih podatkov poslati tudi v skupno podatkovno zbirko, imenovano podatkovna zbirka o preglednosti akta o digitalnih storitvah.  Podatkovna zbirka za preglednost akta o digitalnih storitvah raziskovalcem omogoča vpogled v neprecedenčno količino odločitev o moderiranju vsebin in preučevanje razvoja sistemskih tveganj, ki jih zajema akt o digitalnih storitvah. 

Z aktom o digitalnih storitvah je oglaševanje preglednejše, saj zagotavlja, da je jasno označeno ter da so na voljo informacije o tem, kdo prikazuje oglas in zakaj ga vidite.

Uvaja tudi popolno prepoved oglaševanja, usmerjenega na uporabo zaščitenih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali vera, in ciljno usmerjenega oglaševanja, namenjenega mladoletnikom.

Čeprav EU že ima nekatera pravila za zaščito otrok na spletu, kot so tista iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, akt o digitalnih storitvah uvaja posebne obveznosti za platforme. 

Akt o digitalnih storitvah med drugim zahteva, da si posredniške storitve, ki jih primarno usmerjajo ali uporabljajo mladoletniki, prizadevajo zagotoviti, da so njihovi pogoji uporabe storitev mladoletnikom lahko razumljivi.

Poleg tega bi morale spletne platforme, ki jih uporabljajo mladoletniki:

• oblikujejo svoj vmesnik z najvišjo ravnjo zasebnosti, zaščite in varnosti za mladoletnike ali sodelujejo pri kodeksih ravnanja za zaščito mladoletnikov;
• razmislijo o najboljših praksah in razpoložljivih smernicah, kot je nova evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+);
• ne predstavljati oglasov mladoletnikom na podlagi profiliranja.

Zelo velike spletne platforme in iskalniki (zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki) si morajo dodatno prizadevati za zaščito mladoletnikov.

To vključuje zagotavljanje, da njihova ocena tveganja zajema temeljne pravice, ki vključujejo otrokove pravice. Oceniti bi morali, kako enostavno je za otroke in mladostnike razumeti, kako deluje njihova storitev, in morebitno izpostavljenost vsebini, ki bi lahko škodovala njihovemu telesnemu ali duševnemu dobremu počutju ali moralnemu razvoju.

Nadzor nad pravili si bodo delile Komisija, ki je v prvi vrsti odgovorna za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ter države članice, ki so odgovorne za druge platforme in iskalnike glede na to, kje imajo sedež.

Komisija bo imela enaka nadzorna pooblastila, kot jih ima v skladu s sedanjimi protimonopolnimi pravili, vključno s preiskovalnimi pooblastili in možnostjo naložitve glob v višini do 6 % svetovnih prihodkov.

Sklepi o neizpolnjevanju obveznosti se lahko kaznujejo z globami, ki se določijo glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve. Znesek globe mora biti sorazmeren in v nobenem primeru ne sme presegati 6 % skupnega letnega prometa ponudnika.

Države članice bodo morale do 17. februarja 2024 imenovati pristojne organe, imenovane koordinatorje digitalnih storitev, za nadzor skladnosti storitev s sedežem v njihovi jurisdikciji in sodelovanje v mehanizmu sodelovanja EU.

Koordinator digitalnih storitev je organ, pristojen za uporabo in izvrševanje akta o digitalnih storitvah v vsaki državi članici. Države članice so bile pozvane, naj do 17. februarja 2023 imenujejo svojega koordinatorja digitalnih storitev.

DSC bodo skupaj s Komisijo prispevali k spremljanju izvrševanja akta o digitalnih storitvah. Imeli bodo pooblastila, da zahtevajo dostop do podatkov zelo velikih spletnih platform/zelo velikih spletnih iskalnikov, odredijo inšpekcijske preglede in naložijo globe v primeru kršitve. Odgovorni bodo tudi za potrjevanje „zaupanja vrednih prijaviteljev“ in organov za izvensodno reševanje sporov.

Poiščite koordinatorja digitalnih storitev v svoji državi

Zaupanja vredni prijavitelji imajo posebno strokovno znanje in kompetence za namene odkrivanja, prepoznavanja in prijavljanja nezakonitih vsebin ter so neodvisni od spletnih platform. Spletne platforme morajo zagotoviti, da se prijave, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji, obravnavajo prednostno in pravočasno. 

V skladu z aktom o digitalnih storitvah je zaupanja vredni prijavitelj status, ki ga koordinator digitalnih storitev podeli v državi članici, v kateri prebiva prosilec za zaupanja vrednega prijavitelja.

Da bi bil kandidat uspešen, mora: 

• imajo posebno strokovno znanje in kompetence za namene odkrivanja in prepoznavanja nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;
• biti neodvisni od vseh ponudnikov spletnih platform;
• svoje dejavnosti za namene predložitve prijav nezakonitih vsebin izvajajo skrbno, natančno in objektivno.

Status „zaupanja vrednega prijavitelja“ bo podelil koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima vložnik sedež, če subjekt prijavitelj izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe.

Koordinatorji digitalnih storitev bodo začeli delovati najpozneje 17. februarja 2024. Svetujemo vam, da pred tem datumom spremljate razvoj dogodkov v državi članici svojega sedeža in poiščete informacije o podrobnem postopku, ki bo urejen na nacionalni ravni.

Upoštevajte, da lahko samo subjekti s sedežem v EU zaprosijo za status „zaupanja vrednega prijavitelja“ v skladu z aktom o digitalnih storitvah.

Akt o digitalnih storitvah določa visok standard za neodvisnost nacionalnih regulatorjev. Vključuje izrecne zahteve glede neodvisnosti pri imenovanju koordinatorjev digitalnih storitev v državah članicah. Države članice bodo morale svojemu koordinatorju digitalnih storitev zagotoviti ustrezne finančne, tehnične in človeške vire za opravljanje svojih nalog. 

Koordinatorji digitalnih storitev bi morali pri odločanju ostati popolnoma neodvisni in ne bi smeli zahtevati navodil od svojih vlad ali drugih organov, zlasti spletnih platform.

V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki izvesti oceno tveganj, ki izhajajo iz njihovih storitev. To vključuje dezinformacije ali manipulacijo volitev, kibernetsko nasilje nad ženskami ali škodovanje mladoletnikom na spletu. Nato morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. 

Včasih lahko obstaja dvom o zmožnosti zelo velike spletne platforme ali iskalnika, da obravnava tveganja za družbo in neskladnost z aktom o digitalnih storitvah. V takih primerih lahko Komisija uporabi svoja preiskovalna pooblastila.

Preiskovalna pooblastila Komisije vključujejo možnost pošiljanja zahtev po informacijah, pooblastilo za opravljanje razgovorov ali inšpekcijskih pregledov ter pooblastila, povezana z izvrševanjem, kot so naložitev dodatnih ukrepov, glob ali periodičnih denarnih kazni.

Ta pooblastila se lahko uporabijo le v utemeljenih primerih zagotavljanja skladnosti z aktom o digitalnih storitvah ter le, če je to potrebno in sorazmerno. Vse odločitve Komisije so predmet sodnega varstva pred Sodiščem EU.

V primeru krize lahko nacionalni koordinator digitalnih storitev ali Komisija sprejme začasne ukrepe. Vendar bi bilo treba take ukrepe obravnavati kot zadnjo možnost. Komisija ceni svobodo izražanja in obveščanja kot ključna stebra naših demokracij. Zato noben ukrep ne more presegati tistega, kar je potrebno za preprečevanje resne škode, in bi moral biti časovno omejen ter se prenehati uporabljati, ko so zbrani vsi dokazi.

Poleg tega člen 8 akta o digitalnih storitvah izrecno določa, da je ponudnikom spletnih platform prepovedano naložiti splošne obveznosti spremljanja.