Vprašanja in odgovori
- Nekateri podatki, ki jih pripravi javni sektor, so še posebej zanimivi za ustvarjalce storitev in aplikacij z dodano vrednostjo. Ponovna uporaba naborov podatkov, kot sta mobilnost ali geolokalizacija stavb, lahko na primer odpre poslovne priložnosti za logistični in prometni sektor ter izboljša učinkovitost izvajanja javnih storitev, na primer z razumevanjem prometnih tokov, da bi bil prevoz učinkovitejši.
- Nabori podatkov, kot so meteorološki opazovalni podatki, radarski podatki, kakovost zraka in onesnaženost tal ter podatki o ravni hrupa, lahko podpirajo tudi raziskave in digitalne inovacije ter bolj informirano oblikovanje politik, zlasti v boju proti podnebnim spremembam in njihovim vplivom; to pozitivno vpliva na kakovost življenja.
- Raziskave in izkušnje so pokazale, da morajo biti za pozitiven učinek informacij javnega sektorja na gospodarstvo javni podatki privzeto na voljo čim širše. Vendar obstoj tehničnih, pravnih in finančnih ovir vodi v položaj, v katerem se informacije javnega sektorja v Evropi ne uporabljajo dovolj, čeprav se politika in zakonodaja EU izvajata že skoraj 20 let in da so bile na nacionalni ravni izvedene obsežne naložbe. Direktiva o odprtih podatkih krepi obstoječa pravila o formatih, kar omogoča različne scenarije ponovne uporabe, vključno z dinamičnimi podatki, zagotovljenimi v realnem času. Direktiva obravnava izključne prakse, ki omejujejo razpoložljivost podatkov javnega sektorja, ki presegajo izrecno izključno ureditev. Nova pravila dovoljujejo strožje omejitve zaračunavanja in odpravljajo previsoke stroške kot oviro za ponovno uporabo.
- Za odpravo teh preostalih ovir je morala Evropska komisija v skladu z direktivo o odprtih podatkih sprejeti izvedbeno uredbo, v kateri bodo določeni konkretni HVD-ji. Organizacije javnega sektorja bodo morale te HVD dati na voljo brezplačno, v strojno berljivi obliki, prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje in po potrebi v obliki množičnega prenosa.
- Direktivao odprtih podatkih opredeljuje HVD kot „dokumente, ki jih hrani organ javnega sektorja, katerih ponovna uporaba je povezana s pomembnimi koristmi za družbo, okolje in gospodarstvo“. HVD bo mogoče ponovno uporabiti za kakršen koli namen (kot velja za vse odprte podatke).
- Direktivao odprtih podatkih določa šest kategorij HVD: geoprostorski, Earth opazovanje in okolje, meteorological, statistika, companies in lastništvo podjetja, in mobilnost.
- Načeloma se seznam naborov podatkov velike vrednosti ne nanaša na osebne podatke. Če pa se nekateri nabori podatkov v državah članicah štejejo za osebne podatke ali če se države članice odločijo, da bodo seznam razširile na osebne podatke, je treba zagotoviti skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov.
- Direktiva o odprtih podatkih Komisiji omogoča, da ta začetni tematski razpon razširi z delegiranim aktom, če je to potrebno zaradi upoštevanja tehnološkega in tržnega razvoja.
- Da bi Komisija izbrala posebne nabore podatkov za vsako od šestih kategorij, se je posvetovala s številnimi zainteresiranimi stranmi, ki so zastopale imetnike podatkov in uporabnike.
- Razgovori z zainteresiranimi stranmi so omogočili opis predhodnega „seznama želja“ naborov podatkov, za katere se šteje, da so zelo pomembni (z gospodarskega in družbenega vidika ter z vidika ponovne uporabe).
- Hkrati je bila v podporni študiji ocene učinka začrtana vsa ustrezna zakonodaja na evropski ravni, da bi se opredelila podatkovna polja, ki so že zajeta v pravilih EU. V študiji je bila nato ocenjena stopnja, v kateri bi se lahko vsak nabor podatkov dejansko štel za „visokega pomena“, v skladu z merili za ocenjevanje iz člena 14(2)direktive o odprtih podatkih.
- HVD bodo znatno znižale ovire za vstop na evropski podatkovno vodeni trg in povečale obseg ponovno uporabljenih naborov podatkov. To pa bo spodbudilo ustvarjanje novih digitalnih storitev in izboljšanje obstoječih storitev ali poslovnih procesov.
- Boljša razpoložljivost različnih statističnih naborov podatkov (trg dela, demografija, industrijska proizvodnja) bo olajšala napovedovanje učinka morebitnih ukrepov politike. Poleg tega bodo odprti podatki podjetij povečali preglednost trga, kar bo omogočilo boljše dodeljevanje zasebnih naložb ali javne podpore.
- Širša razpoložljivost informacij o podjetjih ima jasne socialne koristi na področjih, kot so boj proti kriminalu (vključno s finančnim kriminalom), večja udeležba javnosti in preglednost gospodarskih transakcij.
- Nedavne pobude za zajezitev pandemije COVID-19 so pokazale tudi pomen geolokalizacije bolnišnic, dogodkov in prebivalstva.
- HVD so bili zasnovani v korist MSP in zagonskih podjetij, ki so pogosto izključeni s trga, saj nimajo zadostnih človeških in finančnih virov za pridobivanje in izboljšanje kakovosti podatkov javnega sektorja.
- Povečana ponudba podatkov bo spodbudila podjetništvo in ustvarila nova podjetja. Poleg tega lahko HVD postanejo pomemben dejavnik, ki zagonskim podjetjem omogoča, da potrdijo svoje poslovne primere in privabijo vlagatelje.
- Odprti podatki lahko prav tako opolnomočijo mala in srednja podjetja, pri katerih lahko podatkovne programske rešitve, ki uporabljajo podatke javnega sektorja, postanejo njihov glavni produkt ali storitev.
- Poleg tega bo prosta razpoložljivost podatkov pripomogla k ponovnemu uravnoteženju položaja MSP v razmerju do podjetij Big Tech, za katere cena pridobivanja podatkov ni pomembna ovira.
- Javni organi bodo morali dati na voljo le obstoječe podatke. Od njih ne bo nobene obveznosti, da začnejo pripravljati nove podatke.
- Javni sektor bo kril stroške, povezane s potrebno tehnično nadgradnjo objav podatkov (prek API), in bo moral prenehati zaračunavati pristojbine za ponovno uporabo HVD.
- Ta učinek bi bilo treba zmanjšati zaradi koristi, ki izhajajo iz boljše razpoložljivosti in uporabnosti podatkov v javnem sektorju, ter manjšega upravnega bremena, povezanega z obravnavo zahtevkov za ponovno uporabo, pogajanji o izdaji dovoljenj in obdelavo pristojbin. Komisija podpira tudi organe javnega sektorja s konkretnimi ukrepi v okviru programa za digitalno Evropo.
- Seznam HVD je bil pripravljen v sodelovanju z državami članicami in je bil pripravljen na podlagi temeljite ocene učinka. Kot tak vsebuje le podatke, katerih ponovna uporaba bo ustvarila koristi, ki v veliki meri presegajo stroške, povezane z njenim prostim zagotavljanjem.
- Ponovna uporaba osebnih podatkov, ki jih hrani organ javnega sektorja, je dovoljena pod dvema pogojema: podatki morajo biti splošno dostopni[1] javnosti, njihova ponovna uporaba (tj. obdelava osebnih podatkov) pa mora biti izvedena ob popolnem spoštovanju Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki ima prednost pred določbami direktive o odprtih podatkih.
- Izvedbena uredba o HVD se nanaša na podatke, ki spadajo na področje uporabe direktive o odprtih podatkih in za katere zato veljajo enake omejitve. Osnutek seznama HVD, kot je predstavljen v oceni učinka, na splošno ne vključuje osebnih podatkov v njegovo področje uporabe. Ta izbira je bila namerna, saj bi široka vključitev takih podatkov zmanjšala pravno izvedljivost pobude, hkrati pa povečala stroške za organe javnega sektorja, ki morajo zagotoviti skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov.
[1] To običajno pomeni, da lahko državljani in podjetja zaprosijo za dostop do takih podatkov v skladu z nacionalno zakonodajo o prostem dostopu do informacij. Zakonodaja držav članic lahko določa tudi, da so nekateri podatki, ki se hranijo v javni lasti, izključeni iz dostopa zaradi varstva osebnih podatkov, v tem primeru pa ne spadajo na področje uporabe direktive o odprtih podatkih.
Javni organi morajo zagotoviti, da so vsi nabori podatkov s seznama HVD na voljo od 9. junija 2024 pod pogoji, prijaznimi ponovni uporabi: brezplačno, v strojno berljivi obliki, prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje in po potrebi v obliki množičnega prenosa.