Evropska zakonodaja o odprtih podatkih

Direktiva o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, znana tudi kot direktiva o odprtih podatkih, je začela veljati 16. julija 2019 in je nadomestila direktivo o informacijah javnega sektorja.

Postopek pregleda, ki je privedel do sprejetja direktive o odprtih podatkih, se je začel leta 2017. Evropska komisija je začela javno spletno posvetovanje o pregledu Direktive 2013/37/EU, s katero je bila spremenjena direktiva o informacijah javnega sektorja. V strategiji za podatkovno unijo, sprejeti novembra 2025, so bili podani predlogi za pregled zakonodaje o odprtih podatkih.

Evropska komisija je 25. aprila 2018 na podlagi rezultatov posvetovanja skupaj z obsežno oceno Direktive in oceno učinka sprejela predlog za revizijo Direktive.

Pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta EU in Komisije so dosegli dogovor o reviziji, ki jo je Komisija predlagala januarja 2019. Direktiva, ki je bila sprejeta junija 2019, je bila preimenovana v direktivo o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja ter bo omogočila ponovno uporabo podatkov javnega sektorja in javno financiranih podatkov.

Direktiva o informacijah javnega sektorja se osredotoča na gospodarske vidike ponovne uporabe informacij in ne na dostop državljanov do informacij. Države EU spodbuja, naj dajo na voljo čim več informacij za ponovno uporabo. Obravnava gradivo, ki ga hranijo organi javnega sektorja v državah EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. To vključuje gradivo, ki ga hranijo ministrstva, državne agencije, občine in organizacije, ki jih večinoma financirajo ali nadzirajo javni organi, kot so meteorološki inštituti.

Vsebina, ki jo hranijo muzeji, knjižnice in arhivi, po reviziji leta 2013 prav tako spada na področje uporabe Direktive.

Direktiva zajema pisna besedila, podatkovne zbirke, zvočne datoteke in filmske odlomke. Ne uporablja se za direktivo o izobraževalnih, znanstvenih in odprtih podatkih.

Direktiva temelji na dveh ključnih sklopih notranjega trga: preglednost in pošteno konkurenco.

Ko bodo nova pravila v celoti prenesena na nacionalno raven, bodo:

• spodbujanje objavljanja dinamičnih podatkov in uporabe vmesnikov aplikacijskih programov (API);
• omeji izjeme, ki trenutno javnim organom omogočajo, da za ponovno uporabo svojih podatkov zaračunajo več, kot znašajo mejni stroški razširjanja;
• razširiti področje uporabe direktive na:
  • Podatki, ki jih hranijo javna podjetja, v skladu s posebnim sklopom pravil. Direktiva se bo načeloma uporabljala le za podatke, ki jih podjetja dajo na voljo za ponovno uporabo. Nadomestila za ponovno uporabo takih podatkov so lahko višja od mejnih stroškov razširjanja;
  • Raziskovalni podatki, ki izhajajo iz javnega financiranja – države članice bodo pozvane, naj razvijejo politike za odprt dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov. Nova pravila bodo tudi olajšala ponovno uporabo raziskovalnih podatkov, ki so že shranjeni v odprtih odložiščih.
• okrepiti zahteve glede preglednosti za javno-zasebne sporazume, ki vključujejo informacije javnega sektorja, pri čemer se je treba izogibati izključnim ureditvam.

V skladu z direktivo o odprtih podatkih mora Komisija s prihodnjim izvedbenim aktom sprejeti seznam naborov podatkov velike vrednosti, ki jih je treba zagotoviti brezplačno. Ti nabori podatkov, ki jih je treba opredeliti v okviru tematskega razpona, opisanega v Prilogi k Direktivi, imajo velik tržni potencial in lahko pospešijo nastanek informacijskih proizvodov z dodano vrednostjo na ravni EU. Služili bodo kot ključni viri podatkov za razvoj umetne inteligence.

Prenos v nacionalno zakonodajo

Države EU so morale Direktivo (EU) 2019/1024 prenesti do 16. julija 2021.

Oglejte si podroben pregled zakonodaje, s katero se izvaja nekdanja direktiva o informacijah javnega sektorja v posameznih državah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora.

Seznam naborov podatkov velike vrednosti

Direktiva uvaja koncept naborov podatkov velike vrednosti. Ponovna uporaba naborov podatkov velike vrednosti, ki so opredeljeni kot dokumenti, je povezana s pomembnimi koristmi za družbo in gospodarstvo. Zanje velja ločen sklop pravil, ki zagotavljajo njihovo brezplačno razpoložljivost v strojno berljivih formatih. Na voljo so prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API) in po potrebi kot masovni prenos. Tematsko področje uporabe naborov podatkov velike vrednosti je določeno v Prilogi k Direktivi.

Tematske kategorije naborov podatkov velike vrednosti iz člena 13(1) Direktive so:

1. geoprostorski
2. opazovanje Zemlje in okolje
3. meteorološke
4. statistika
5. podjetja in lastništvo podjetja
6. mobilnost

Komisija je leta 2023 z izvedbenim aktom sprejela seznam posebnih naborov podatkov velike vrednosti. To je bilo opravljeno v okviru določenih omejitev in s pomočjo odbora za odprte podatke in ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ki so ga sestavljali predstavniki držav EU.

Več informacij o Odboru za odprte podatke in ponovno uporabo informacij javnega sektorja (kodeks: C51600) je na voljo v registru komitologije.

Kaj pa dokumenti Komisije?

Direktiva nalaga obveznosti samo državam članicam. Zato je Komisija sprejela ločen sklep, s katerim je dovolila ponovno uporabo svojih dokumentov, kar presega pravila nekdanje direktive o informacijah javnega sektorja.