Evropska zakonodaja o odprtih podatkih

Direktiva o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, znana tudi kot direktiva o odprtih podatkih, je začela veljati 16. julija 2019 in je nadomestila direktivo o informacijah javnega sektorja.

Postopek pregleda, na podlagi katerega je bila sprejeta direktiva o odprtih podatkih, se je začel leta 2017. Evropska komisija je začela javno spletno posvetovanje o pregledu Direktive 2013/37/EU, s katero je bila spremenjena direktiva o informacijah javnega sektorja. 

Na podlagi rezultatov posvetovanja je Evropska komisija 25. aprila 2018 skupaj z obsežno oceno Direktive in oceno učinka sprejela predlog za revizijo direktive.

Pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta EU in Komisije so dosegli dogovor o reviziji, ki jo je Komisija predlagala januarja 2019. Ko je bila direktiva sprejeta junija 2019, je bila preimenovana v direktivo o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja ter bo omogočila ponovno uporabo podatkov javnega sektorja in javno financiranih podatkov.

Direktiva o informacijah javnega sektorja se osredotoča na gospodarske vidike ponovne uporabe informacij in ne na dostop državljanov do informacij. Države EU spodbuja, naj dajo na voljo čim več informacij za ponovno uporabo. Obravnava gradivo, ki ga hranijo organi javnega sektorja v državah EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. To vključuje gradivo, ki ga hranijo ministrstva, državne agencije, občine in organizacije, ki jih večinoma financirajo javni organi ali so pod njihovim nadzorom, kot so meteorološki inštituti.

Na področje uporabe Direktive po reviziji leta 2013 spadajo tudi vsebine, ki jih hranijo muzeji, knjižnice in arhivi.

Direktiva zajema pisna besedila, podatkovne zbirke, zvočne datoteke in filmske odlomke. Ne uporablja se za direktivo o izobraževanju, znanosti in odprtih podatkih.

Direktiva temelji na dveh ključnih področjih notranjega trga: preglednost in poštena konkurenca.

Ko bodo nova pravila v celoti prenesena na nacionalni ravni, bodo:

• spodbujanje objavljanja dinamičnih podatkov in uporabe vmesnikov aplikacijskih programov;
• omejiti izjeme, ki trenutno javnim organom omogočajo, da za ponovno uporabo svojih podatkov zaračunavajo več kot mejne stroške razširjanja;
• razširitev področja uporabe direktive na:
  • Podatki, ki jih imajo javna podjetja v skladu s posebnim sklopom pravil. Direktiva se bo načeloma uporabljala samo za podatke, ki jih podjetja dajo na voljo za ponovno uporabo. Stroški za ponovno uporabo takih podatkov so lahko višji od mejnih stroškov za razširjanje;
  • Raziskovalni podatki, ki izhajajo iz javnega financiranja – države članice bodo pozvane, naj razvijejo politike za odprt dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov. Nova pravila bodo tudi olajšala ponovno uporabo raziskovalnih podatkov, ki jih že vsebujejo odprti repozitoriji.
• okrepiti zahteve glede preglednosti za javno-zasebne sporazume, ki vključujejo informacije javnega sektorja, pri čemer se je treba izogibati izključnim ureditvam.

Direktiva o odprtih podatkih zahteva, da Komisija s prihodnjim izvedbenim aktom sprejme seznam naborov podatkov velike vrednosti, ki jih je treba zagotoviti brezplačno. Ti nabori podatkov, ki jih je treba opredeliti v okviru tematskega razpona, opisanega v Prilogi k Direktivi, imajo velik komercialni potencial in lahko pospešijo pojav informacijskih proizvodov z dodano vrednostjo na ravni EU. Služili bodo kot ključni viri podatkov za razvoj umetne inteligence.

Prenos v nacionalno zakonodajo

Države EU so morale Direktivo (EU) 2019/1024 prenesti do 16. julija 2021.

Oglejte si naš podroben pregled zakonodaje, s katero se izvaja prejšnja „direktiva o informacijah javnega sektorja“ v vsaki državi EU in državah Evropskega gospodarskega prostora.

Naproti seznamu naborov podatkov visoke vrednosti

Direktiva uvaja pojem naborov podatkov velike vrednosti. Ponovna uporaba naborov podatkov velike vrednosti, ki so opredeljeni kot dokumenti, je povezana s pomembnimi koristmi za družbo in gospodarstvo. Zanje velja ločen sklop pravil, ki zagotavljajo njihovo brezplačno razpoložljivost v strojno berljivih formatih. Na voljo so prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API) in, kjer je to ustrezno, kot množični prenos. Tematsko področje uporabe naborov podatkov visoke vrednosti je navedeno v Prilogi k Direktivi.

Tematske kategorije naborov podatkov velike vrednosti iz člena 13(1) Direktive so:

1. geoprostorski
2. opazovanje Zemlje in okolje
3. meteorološke
4. statistika
5. podjetja in lastništvo podjetij
6. mobilnost

Komisija bo leta 2021 z izvedbenim aktom sprejela seznam posebnih naborov podatkov velike vrednosti. To bo potekalo v okviru določenih omejitev in s pomočjo Odbora za odprte podatke in ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ki ga bodo sestavljali predstavniki držav EU.

Več informacij o Odboru za odprte podatke in ponovno uporabo informacij javnega sektorja (koda: C51600) je na voljo v registru komitologije.

Kaj pa dokumenti Komisije?

Direktiva nalaga obveznosti le državam članicam. Zato je Komisija sprejela ločen sklep, s katerim je dovolila ponovno uporabo svojih dokumentov, ki presegajo pravila iz prejšnje „direktive o PSI“.