Pravila EU vključujejo načelo odprtega dostopa do interneta: internetni promet se obravnava brez diskriminacije, blokiranja, zaviranja ali določanja prednostnih nalog.
Naša zaveza k odprtemu dostopu do interneta
Uredba EU o odprtem dostopu do interneta končnim uporabnikom zagotavlja pravico, ki se neposredno uporablja, do dostopa do zakonitih vsebin in storitev po lastni izbiri ter njihove distribucije prek njihove internetne dostopovne storitve. Uredba vsebuje tudi načelo nediskriminatornega upravljanja prometa. Hkrati omogoča razumno upravljanje prometa in s potrebnimi zaščitnimi ukrepi „specializirane storitve“.
Ta uredba (2015/2120), ki se uporablja od leta 2016, je pomemben dosežek evropske digitalne strategije. Skupna pravila EU o dostopu do odprtega interneta zagotavljajo, da se enake določbe uporabljajo po vsej Evropi.
Izvrševanje pravil o odprtem dostopu do interneta je pomembna naloga nacionalnih regulativnih organov, ki bi morali v največji možni meri upoštevati pregledane smernice BEREC (.pdf) o izvajanju uredbe o dostopu do odprtega interneta, ki jih je BEREC sprejel junija 2020 in spremenil smernice z dne 30. avgusta 2016. Komisija še naprej pozorno spremlja uporabo Uredbe.
V skladu s temi pravili v EU ni dovoljeno blokiranje, omejevanje in diskriminacija internetnega prometa s strani ponudnikov internetnih storitev. Obstajajo tri izjeme: izpolnjevanje zakonskih obveznosti; celovitost omrežja; upravljanje prezasedenosti v izjemnih in začasnih razmerah.
Ves promet je treba obravnavati enako. Na primer, v storitvi dostopa do interneta ni mogoče prednostno razvrstiti prometa. Enako obravnavanje še vedno omogoča razumno vsakodnevno upravljanje prometa v skladu z objektivno utemeljenimi tehničnimi zahtevami, ki morajo biti neodvisne od izvora ali namembnega kraja prometa in od kakršnih koli poslovnih razlogov.
Uredba pojasnjuje zahteve v zvezi z zagotavljanjem specializiranih storitev s posebnimi zahtevami glede kakovosti s strani ponudnikov internetnega dostopa ter ponudnikov vsebin in aplikacij. Spoštovati morajo nekatere zaščitne ukrepe za zagotovitev, da zagotavljanje teh storitev ne bo negativno vplivalo na odprti internet.
Specializirane storitve ne morejo nadomestiti storitev dostopa do interneta; zagotovijo se lahko le, če je dovolj omrežnih zmogljivosti za njihovo zagotavljanje poleg katere koli storitve dostopa do interneta. In ne smejo škoditi razpoložljivosti ali splošni kakovosti internetnih dostopovnih storitev za končne uporabnike.
Vloga regulatorjev in smernice BEREC
Nacionalni regulativni organi (NRO) morajo spremljati razvoj trga. Imajo pooblastila in obveznost, da ocenijo upravljanje prometa, poslovne prakse in sporazume ter učinkovito izvršujejo Uredbo.
Nacionalni regulativni organi morajo tudi zagotoviti, da kakovost storitve dostopa do interneta odraža tehnološki napredek. Pooblaščeni so za določitev minimalnih zahtev glede kakovosti storitev za ponudnike dostopa do interneta in drugih ustreznih ukrepov za zagotovitev, da vsi končni uporabniki uživajo kakovostno storitev odprtega dostopa do interneta.
Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) je 30. avgusta 2016 v tesnem sodelovanju s Komisijo in po posvetovanju z deležniki izdal smernice za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov (.pdf), da bi prispeval k dosledni uporabi te uredbe. Te smernice pomagajo nacionalnim regulativnim organom pri ocenjevanju sporazumov in poslovnih praks ter „specializiranih storitev“ na podlagi skupnega merila, doseganju skladnih odločitev in izvršilnih ukrepov ter še več.
BEREC je 16. junija 2020 pregledal in objavil posodobljene smernice za izvajanje uredbe o dostopu do odprtega interneta.
Nova različica teh smernic zagotavlja jasnost glede komercialnih ponudb z diferenciranimi cenami ali različno kakovostjo. Smernice so bile pripravljene na podlagi izkušenj nacionalnih regulatorjev in Komisije v zadnjih štirih letih. Prilagojeni so tako, da se bolje prilegajo prihodnjim primerom uporabe 5G, ki bodo nudili večjo prilagodljivost, boljšo kakovost in specializirane storitve za povezane predmete.
Letna poročila nacionalnih regulatorjev o odprtem internetu
V skladu s členom 5 Uredbe morajo nacionalni regulativni organi pozorno spremljati in zagotavljati skladnost z določbami o odprtem internetu. Nacionalni regulativni organi morajo objaviti letna poročila ter jih posredovati Komisiji in BEREC-u.
Komisija da na voljo letna poročila o državah, ki jih prejme od nacionalnih regulatorjev na odprtem internetu. Ta poročila so pripravili nacionalni regulativni organi ter jih poslali Komisiji in BEREC-u.
Zadnji šesti sklop poročil zajema obdobje od 1. maja 2021 do 30. aprila 2022.
Prejšnja poročila
- peti sklop poročil (od 1. maja 2020 do 30. aprila 2021)
- četrti sklop poročil (od 1. maja 2019 do 30. aprila 2020)
- tretji sklop poročil (od 1. maja 2018 do 30. aprila 2019)
- drugi sklop poročil (od 1. maja 2017 do 30. aprila 2018)
- prvi sklop poročil (od 1. maja 2016 do 30. aprila 2017).
Poročilo Komisije o dostopu do odprtega interneta
Komisija je 30. aprila 2019 izdala poročilo o izvajanju uredbe o dostopu do odprtega interneta. Namen poročila je bil pregledati določbe uredbe o dostopu do odprtega interneta. Komisija je razmere v letu 2019 primerjala s stanjem iz leta 2015 in ugotovila, da so načela iz Uredbe ustrezna in učinkovita pri zaščiti pravic končnih uporabnikov in spodbujanju interneta kot gonilne sile inovacij.
V tej fazi ni bilo predlaganih sprememb Uredbe, da bi se nadaljevalo to obdobje regulativne stabilnosti ter da bi se še naprej varovale pravice končnih uporabnikov in spodbujal odprt dostop do interneta.
Komisija bo še naprej spremljala razvoj na trgu in bo vsaka štiri leta izdala poročilo o uredbi o odprtem dostopu do interneta.
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Glej tudi
Evropska komisija si prizadeva pripraviti Evropo na 6G in zagotoviti, da bomo pripravljeni na naslednjo generacijo komunikacije.
Standardi in specifikacije IKT zagotavljajo medsebojno povezovanje in medsebojno delovanje izdelkov, spodbujanje inovacij ter ohranjanje odprtih in konkurenčnih trgov IKT.
Politika EU na področju elektronskih komunikacij izboljšuje konkurenco, spodbuja inovacije in krepi pravice potrošnikov na evropskem enotnem trgu.
Nabor orodij za povezljivost ponuja smernice za uvedbo optičnih omrežij in omrežij 5G. Ta omrežja bodo ponudila pomembne gospodarske priložnosti.
Brezžične komunikacije prek javnih ali zasebnih omrežij uporabljajo radiofrekvenčni spekter, tj. vrsto radijskih valov, za prenos informacij. Takšna komunikacija je lahko med ljudmi, ljudmi in stroji ali sistemi („stvari“ splošneje) ali med stvarmi. V tem okviru je...
5G je ključna omrežna tehnologija nove generacije, ki bo omogočila inovacije in podprla digitalno preobrazbo.
Potrebujete pomoč? 112 je vaša življenjska številka! 112 je evropska telefonska številka za klic v sili, ki je brezplačno na voljo povsod v EU.
Med potovanjem po EU lahko telefon kličete, pošiljate sporočila in podatke uporabljate tako kot doma. Zapisniki klicev, sporočila SMS in podatki, ki jih uporabljate v tujini v EU, se zaračunajo enako kot doma.
Evropejci plačujejo nižje in omejene cene za klice znotraj EU ali klice v druge države EU.
Satelitska širokopasovna povezava je na voljo za zagotavljanje hitre internetne povezljivosti v vseh državah EU.
Evropska komisija podpira podjetja, vodje projektov in organe EU pri povečanju pokritosti z omrežjem, da bi dosegli cilje gigabitne družbe in digitalnega desetletja EU.