Pravila EU določajo načelo odprtega dostopa do interneta: internetni promet se obravnava brez diskriminacije, blokiranja, omejevanja ali prednostnega razvrščanja.
Naša zaveza k odprtemu dostopu do interneta
Uredba EU o dostopu do odprtega interneta končnim uporabnikom zagotavlja pravico do dostopa do zakonitih vsebin in storitev po lastni izbiri ter njihovega razširjanja prek internetnih dostopovnih storitev, ki se neposredno uporablja. Uredba določa tudi načelo nediskriminatornega upravljanja prometa. Hkrati omogoča razumno upravljanje prometa in s potrebnimi zaščitnimi ukrepi „specializirane storitve“.
Ta uredba (2015/2120), ki se uporablja od leta 2016, je pomemben dosežek evropske digitalne strategije. Skupna pravila EU o dostopu do odprtega interneta zagotavljajo, da se enake določbe uporabljajo po vsej Evropi.
Izvrševanje pravil o dostopu do odprtega interneta je pomembna naloga nacionalnih regulativnih organov, ki bi morali v največji možni meri upoštevati pregledane smernice BEREC (.pdf) o izvajanju uredbe o dostopu do odprtega interneta, ki jih je BEREC sprejel junija 2020 in ki spreminjajo smernice z dne 30. avgusta 2016. Komisija še naprej pozorno spremlja uporabo Uredbe.
V skladu s temi pravili ponudniki internetnih storitev v EU ne smejo blokirati, zavirati in diskriminirati internetnega prometa. Obstajajo tri izjeme: izpolnjevanje zakonskih obveznosti; celovitost omrežja; upravljanje prezasedenosti v izjemnih in začasnih razmerah.
Ves promet je treba obravnavati enakopravno. Na primer, pri storitvi dostopa do interneta ne sme biti prednostnega razvrščanja prometa. Enako obravnavanje še vedno omogoča razumno vsakodnevno upravljanje prometa v skladu z objektivno utemeljenimi tehničnimi zahtevami, ki morajo biti neodvisne od izvora ali namembnega kraja prometa in kakršnih koli komercialnih vidikov.
Uredba pojasnjuje zahteve glede zagotavljanja specializiranih storitev s posebnimi zahtevami glede kakovosti s strani ponudnikov dostopa do interneta ter ponudnikov vsebin in aplikacij. Upoštevati morajo nekatere zaščitne ukrepe za zagotovitev, da zagotavljanje teh storitev ne bo negativno vplivalo na odprti internet.
Specializirane storitve ne morejo nadomestiti storitev dostopa do interneta; zagotovijo se lahko le, če je omrežna zmogljivost zadostna, da se lahko zagotovijo poleg katere koli storitve dostopa do interneta. Poleg tega ne smejo škodovati razpoložljivosti ali splošni kakovosti storitev dostopa do interneta za končne uporabnike.
Vloga regulatorjev in smernice BEREC
Nacionalni regulativni organi morajo spremljati razvoj trga. Imajo pooblastila in obveznost, da ocenijo upravljanje prometa, poslovne prakse in sporazume ter učinkovito izvršujejo Uredbo.
Nacionalni regulativni organi morajo tudi zagotoviti, da kakovost storitve dostopa do interneta odraža napredek v tehnologiji. Pooblaščene so za določitev minimalnih zahtev glede kakovosti storitev za ponudnike dostopa do interneta in drugih ustreznih ukrepov za zagotovitev, da imajo vsi končni uporabniki dostop do kakovostne odprte internetne dostopovne storitve.
Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) je 30. avgusta 2016 v tesnem sodelovanju s Komisijo in po posvetovanju z deležniki izdal smernice za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov (.pdf), da bi prispeval k dosledni uporabi te uredbe. Te smernice nacionalnim regulativnim organom pomagajo pri ocenjevanju sporazumov in poslovnih praks ter „specializiranih storitev“ glede na skupno referenčno merilo, pri sprejemanju doslednih odločitev in izvršilnih ukrepov ter še več.
BEREC je 16. junija 2020 pregledal in objavil posodobljene smernice za izvajanje uredbe o dostopu do odprtega interneta.
Nova različica teh smernic zagotavlja jasnost glede komercialnih ponudb z diferenciranimi cenami ali diferencirano kakovostjo. Smernice so bile pripravljene na podlagi izkušenj nacionalnih regulatorjev in Komisije v zadnjih štirih letih. Prilagojeni so tako, da se bolje prilegajo prihodnjim primerom uporabe 5G, ki bodo ponudili večjo prožnost, boljšo kakovost in specializirane storitve za povezane predmete.
Letna poročila nacionalnih regulatorjev o odprtem internetu za posamezne države
V skladu s členom 5 Uredbe morajo nacionalni regulativni organi pozorno spremljati in zagotavljati skladnost z določbami o odprtem internetu. Od nacionalnih regulativnih organov se zahteva, da objavijo letna poročila ter jih posredujejo Komisiji in BEREC-u.
Komisija na odprtem internetu objavi letna poročila o državah, ki jih prejme od nacionalnih regulatorjev. Ta poročila so pripravili nacionalni regulativni organi ter jih poslali Komisiji in BEREC-u.
Zadnji sedmi sklop poročil zajema obdobje od 1. maja 2022 do 30. aprila 2023.
Prejšnja poročila
- šesti sklop poročil (od 1. maja 2021 do aprila 2022)
- peti sklop poročil (od 1. maja 2020 do 30. aprila 2021)
- četrti sklop poročil (od 1. maja 2019 do 30. aprila 2020)
- tretji sklop poročil (od 1. maja 2018 do 30. aprila 2019)
- drugi sklop poročil (od 1. maja 2017 do 30. aprila 2018)
- prvi sklop poročil (od 1. maja 2016 do 30. aprila 2017)
Poročilo Komisije o dostopu do odprtega interneta
Komisija je 30. aprila 2019 izdala poročilo o izvajanju uredbe o dostopu do odprtega interneta. Namen poročila je bil pregledati določbe uredbe o dostopu do odprtega interneta. Komisija je stanje leta 2019 primerjala s stanjem leta 2015 in ugotovila, da so načela iz Uredbe ustrezna in učinkovita pri varstvu pravic končnih uporabnikov in spodbujanju interneta kot gonila inovacij.
V tej fazi niso bile predlagane nobene spremembe uredbe, da bi se nadaljevalo to obdobje regulativne stabilnosti ter da bi se še naprej varovale pravice končnih uporabnikov in spodbujal odprt dostop do interneta.
Komisija bo še naprej spremljala razvoj na trgu in vsaka štiri leta izdala poročilo o uredbi o dostopu do odprtega interneta.
