Strategija EU za odprto kodo

Cilj odprtokodne strategije EU je okrepiti odprte digitalne ekosisteme Evrope s podpiranjem razvoja, razširitve, uvajanja in dolgoročne trajnostnosti odprtokodnih tehnologij v javnem in zasebnem sektorju.

Strategija je vključena v širše sporočilo o evropski tehnološki suverenosti, ki je del svežnja EU za digitalno suverenost, skupaj s pobudami, kot so predlog akta o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, predlog akta o čipih 2.0 ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco na področju energije. Cilj teh pobud je skupaj ustvariti skladen okvir za evropsko digitalno infrastrukturo ter okrepiti odpornost, konkurenčnost in strateško avtonomijo.

Odprta koda prispeva k zmanjšanju odvisnosti od tehnologij zunaj EU in povečuje nadzor nad kritično digitalno infrastrukturo, vključno s sistemi programske in strojne opreme.

• javne uprave: večja izbira, večji nadzor nad digitalno infrastrukturo, boljša interoperabilnost, manjša vezanost na ponudnika in učinkovitejša ponovna uporaba rešitev
• Podjetja ter mala in srednja podjetja: zmanjšanje vstopnih ovir, dostop do skupnih inovacijskih ekosistemov ter priložnosti za razvoj in razširitev novih digitalnih proizvodov
• Državljani: večja izbira, preglednejše, varnejše in zanesljivejše digitalne storitve, usklajene z vrednotami EU
• Razvijalci in inovatorji: dostop do velikih sodelovalnih ekosistemov, ki omogočajo izmenjavo znanja, eksperimentiranje in čezmejno sodelovanje

Evropski odprtokodni ekosistem se kljub svojemu potencialu še vedno sooča s strukturnimi izzivi. Ti vključujejo omejeno dolgoročno financiranje, težave pri ohranjanju in širitvi projektov ter ovire pri prehodu z inovacij na industrijsko uporabo.

Drugi izzivi vključujejo razdrobljeno prepoznavnost evropskih rešitev, omejen dostop do javnih naročil in odvisnost od prevladujočih ponudnikov tehnologije zunaj EU. V številnih primerih je gospodarska vrednost, ki jo ustvarjajo odprtokodni projekti, zajeta zunaj Evrope, kar omejuje zmožnost evropskih razvijalcev in podjetij, da bi v celoti izkoristili njihove prispevke.

Za reševanje teh vprašanj so potrebni tesnejše usklajevanje, izboljšani mehanizmi financiranja, boljši okviri upravljanja in podpora trajnostnim odprtokodnim poslovnim modelom.

V strategiji EU za odprto kodo je sprejet pristop celotnega življenjskega cikla, ki zajema celotno verigo od raziskav in razvoja do uvajanja na trg, uvajanja ter dolgoročnega vzdrževanja in upravljanja kritičnih odprtokodnih komponent, tudi v institucijah EU.

Strategija določa konkretne ukrepe za okrepitev širšega odprtokodnega ekosistema s podpiranjem prispevajočih, fundacij, podjetij in uporabnikov; omogočanje izvedljivih odprtokodnih poslovnih modelov; spodbujanje odprte kode pri javnih naročilih; ter krepitev vloge odprte kode pri standardizaciji in mednarodnem sodelovanju.

Ključna področja izvajanja vključujejo:

• Spodbujanje odprtokodnih rešitev v ključnih politikah EU, kot je ekosistem digitalne identitete EU, vključno z evropsko denarnico za digitalno identiteto (EUDI Wallet) in evropsko poslovno denarnico (EBW)
• Krepitev sodelovanja z državami članicami, zlasti prek Konzorcija evropske digitalne infrastrukture za digitalno skupno rabo, za razvoj, prilagoditev in razširitev varnih odprtokodnih alternativ za javne storitve
• Zagotavljanje, da javne uprave uporabnike in donatorje zasidrajo v odprto kodo, in sicer s smernicami za javna naročila, odprtokodnim razpisnim postopkom, krepitvijo odprtokodne programske pisarne in njenih omrežij, ponovno uporabo javnih digitalnih sredstev ter vključevanjem odprtosti in suverenosti v odločitve o digitalnih naložbah
• Podpiranje razvoja novih odprtokodnih gradnikov na kritičnih tehnoloških področjih, vključno z operacijskimi sistemi, računalništvom v oblaku in na robu, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo, infrastrukturo za razvoj programske opreme, polprevodniki in prihodnjimi internetnimi arhitekturami
• Zagotavljanje dolgoročnega vzdrževanja, varnosti in vzdržnosti kritičnih odprtokodnih komponent, zlasti z upravljanjem, ocenjevalnim okvirom EU, analizo odvisnosti in instrumentom za vzdrževanje odprtokodnih komponent
• Izboljšanje znanj in spretnosti za delo z odprtimi tehnologijami, vključno s podporo za odprtokodni razvoj in mobilnost prispevajočih prek programov, kot je program Erasmus+ za leto 2027

Cilj 1 – odprta koda za tehnološko suverenost

uvajanje in okrepitev; uporaba

• Razširite sklad za odprti internet – katalog odprtokodnih rešitev, ki so v skladu s prednostnimi nalogami in pravili EU.
• Podpiranje uporabe odprtokodnih alternativ lastniškim rešitvam skupaj z državami članicami in konzorcijem evropske digitalne infrastrukture za digitalno skupno rabo – računalništvo v oblaku, orodja za delovno mesto, varna elektronska pošta, decentralizirani družbeni mediji.
• Spodbujanje odprte kode v denarnici EUDI, evropski poslovni denarnici in preverjanju starosti.

Gradnja in razvoj

• Prednostno razvrstiti odprtokodno financiranje na ključnih področjih, kot so polprevodniki, operacijski sistemi, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost in internet prihodnosti.

Cilj 2 – Živahen odprtokodni ekosistem

• Podpora zagonskim podjetjem prek pospeševalnikov, pravne pomoči / pomoči pri licenciranju, usposabljanja in priložnosti za javno naročanje.
• Razviti nabor orodij za upravljanje in podpirati organizacije za upravljanje strateških sredstev s sedežem v EU.
• Varnost: Ustvarite odprtokodni instrument za vzdrževanje, kritično kartiranje odvisnosti in zrcalne zmogljivosti.
• Vlaganje v znanja in spretnosti za šole, univerze, javne uslužbence in učence.

Cilj 3 – odprta koda v javni upravi

• Razviti smernice za javna naročila za odprte standarde in pošteno ocenjevanje odprtokodnih ponudb.
• Okrepiti odprtokodno programsko pisarno Komisije (OSPO), mrežo OSPO v javnem sektorju EU in mehanizme interoperabilne Evrope.
• Določitev skupnih varnostnih izhodišč za odložišča Komisije: spremljanje, ranljivosti, skladnost z dovoljenji in tveganje odvisnosti.
• V digitalne naložbe in preverjanja upravljanja je treba vključiti odprtost in vgrajeno suverenost.

Cilj 4 – okrepljeni standardi in mednarodno ozaveščanje

• Spodbujati razvijalce odprtokodnih rešitev v EU na mednarodni ravni prek tehnološke poslovne ponudbe EU.
• Podpora uporabi orodij, ki jih je razvila EU – sklad za odprti internet, umetna inteligenca, digitalna identiteta in poslovne denarnice – v partnerskih državah.
• vključevanje odprtokodnih skupnosti v standardizacijo, tudi z revizijo uredbe EU o standardizaciji;

V zadnjih letih je k odprtokodnemu ekosistemu EU prispevalo več evropskih pobud. Primeri vključujejo:

• Pobuda za internet naslednje generacije (NGI): podpiranje odprtih, zaupanja vrednih in na uporabnika osredotočenih internetnih tehnologij
• Program SIMPL: razvoj odprte, varne in interoperabilne vmesne programske opreme za evropske podatkovne prostore 
• Pobuda GenAI4EU: podpiranje razvoja in sprejetja odprtih in zaupanja vrednih rešitev umetne inteligence
• Skupno podjetje za čipe (RISC-V in sklop vozil, opredeljen s programsko opremo): podpora odprti strojni opremi in industrijskim aplikacijam
• Strategija za uporabo umetne inteligence: oblikovanje nabora orodij za podporo uvajanju umetne inteligence v javnem sektorju s skupnim repozitorijem praktičnih, odprtokodnih orodij in rešitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti
• Strategija institucij EU za odprtokodno programsko opremo: Strategija spodbuja institucije EU k uporabi, izmenjavi in prispevanju k odprtokodnim rešitvam, spodbujanju ponovne uporabe, zmanjševanju stroškov in spodbujanju sodelovanja med upravami.