Strategija EU za odprto kodo postavlja odprto kodo v središče tehnološke suverenosti EU s spodbujanjem evropskih odprtih alternativ lastniškim rešitvam zunaj EU na kritičnih področjih.
Cilj strategije EU za odprto kodo je okrepiti odprte digitalne ekosisteme Evrope s podpiranjem razvoja, razširjanja, uvajanja in dolgoročne trajnostnosti odprtokodnih tehnologij v javnem in zasebnem sektorju.
Strategija je vključena v širše sporočilo o evropski tehnološki suverenosti, ki je del svežnja EU za digitalno suverenost, skupaj s pobudami, kot so predlog akta o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, predlog akta o čipih 2.0 ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetiki. Cilj teh pobud je skupaj ustvariti skladen okvir za evropsko digitalno infrastrukturo ter okrepiti odpornost, konkurenčnost in strateško avtonomijo.
Zakaj je odprta koda pomembna za tehnološko suverenost Evrope?
Odprta koda pomaga zmanjšati odvisnost od tehnologij zunaj EU in povečuje nadzor nad kritično digitalno infrastrukturo, vključno s sistemi programske in strojne opreme.
Kdo ima koristi od živahnega odprtokodnega ekosistema?
- Javne uprave: večja izbira, večji nadzor nad digitalno infrastrukturo, boljša interoperabilnost, manjša vezanost na ponudnika in učinkovitejša ponovna uporaba rešitev
- Podjetja ter mala in srednja podjetja: manjše vstopne ovire, dostop do skupnih inovacijskih ekosistemov ter priložnosti za razvoj in razširitev novih digitalnih proizvodov
- Državljani: večja izbira, preglednejše, varnejše in zanesljivejše digitalne storitve, usklajene z vrednotami EU
- Razvijalci in inovatorji: dostop do velikih sodelovalnih ekosistemov, ki omogočajo izmenjavo znanja, eksperimentiranje in čezmejno sodelovanje
Kateri so trenutni izzivi za evropski odprtokodni ekosistem?
Evropski odprtokodni ekosistem se kljub svojemu potencialu še vedno sooča s strukturnimi izzivi. Ti vključujejo omejeno dolgoročno financiranje, težave pri ohranjanju in razširjanju projektov ter ovire pri prehodu z inovacij na industrijsko uvajanje.
Drugi izzivi vključujejo razdrobljeno prepoznavnost evropskih rešitev, omejen dostop do javnih naročil in odvisnost od prevladujočih ponudnikov tehnologije iz tretjih držav. V številnih primerih se ekonomska vrednost, ustvarjena z odprtokodnimi projekti, zajame zunaj Evrope, kar omejuje zmožnost evropskih razvijalcev in podjetij, da bi v celoti izkoristili svoje prispevke.
Za reševanje teh vprašanj so potrebni tesnejše usklajevanje, izboljšani mehanizmi financiranja, boljši okviri upravljanja in podpora trajnostnim odprtokodnim poslovnim modelom.
Kakšen je konkreten pristop odprtokodne strategije EU?
V strategiji EU za odprto kodo je sprejet pristop celotnega življenjskega cikla, ki zajema celotno verigo od raziskav in razvoja do uvajanja na trg, uvajanja ter dolgoročnega vzdrževanja in upravljanja kritičnih odprtokodnih komponent, tudi v institucijah EU.
Strategija določa konkretne ukrepe za okrepitev širšega odprtokodnega ekosistema s podpiranjem prispevajočih, fundacij, podjetij in uporabnikov; omogočanje izvedljivih odprtokodnih poslovnih modelov; spodbujanje odprte kode pri javnih naročilih; ter krepitev vloge odprte kode pri standardizaciji in mednarodnem sodelovanju.
Ključna področja izvajanja vključujejo:
- Spodbujanje odprtokodnih rešitev v ključnih politikah EU, kot je ekosistem digitalne identitete EU, vključno z evropsko denarnico za digitalno identiteto (EUDI Wallet) in evropsko podjetniško denarnico (EBW)
- Krepitev sodelovanja z državami članicami, zlasti prek Konzorcija evropske digitalne infrastrukture za digitalne skupne dobrine, za razvoj, prilagoditev in razširitev varnih odprtokodnih alternativ za javne storitve
- Zagotavljanje, da javne uprave zasidrajo uporabnike in prispevajo k odprti kodi, s smernicami za javno naročanje, odprtokodnim razpisom, krepitvijo odprtokodne programske pisarne in njenih omrežij, javnimi digitalnimi sredstvi za večkratno uporabo ter vključevanjem odprtosti in suverenosti v odločitve o digitalnih naložbah
- Podpiranje razvoja novih odprtokodnih gradnikov na kritičnih tehnoloških področjih, vključno z operacijskimi sistemi, računalništvom v oblaku in računalništvom na robu, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo, infrastrukturo za razvoj programske opreme, polprevodniki in prihodnjimi internetnimi arhitekturami
- Zagotavljanje dolgoročnega vzdrževanja, varnosti in trajnostnosti kritičnih odprtokodnih komponent, zlasti z upravljanjem, ocenjevalnim okvirom EU, analizo odvisnosti in instrumentom za vzdrževanje odprte kode
- Izboljšanje znanj in spretnosti za delo z odprtimi tehnologijami, vključno s podporo za odprtokodni razvoj in mobilnost prispevajočih oseb prek programov, kot je program Erasmus+ 2027
Kakšni so cilji odprtokodne strategije EU in z njo povezanih ukrepov?
Cilj 1 – Odprta koda za tehnološko suverenost
Uvedba & amp; uporaba
- Razširite odprti internetni sklad – katalog odprtokodnih rešitev, ki so v skladu s prednostnimi nalogami in pravili EU.
- Podpora uvajanju odprtokodnih alternativ lastniškim rešitvam skupaj z državami članicami in konzorcijem evropske digitalne infrastrukture za digitalne dobrine Digital Commons – računalništvo v oblaku, orodja na delovnem mestu, varna elektronska pošta, decentralizirani družbeni mediji.
- Spodbujanje odprte kode v denarnici EUDI, evropski poslovni denarnici in preverjanju starosti.
Gradnja in razvoj
- Dajanje prednosti odprtokodnemu financiranju na ključnih področjih, kot so polprevodniki, operacijski sistemi, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost in prihodnji internet.
Cilj 2 – Živahen odprtokodni ekosistem
- Podpreti zagonska podjetja s pospeševalniki, pravno/licenčno pomočjo, usposabljanjem in priložnostmi za javno naročanje.
- Razvoj nabora orodij za upravljanje in podpora organizacijam za upravljanje strateških sredstev s sedežem v EU.
- Varnost: Ustvarite instrument za vzdrževanje odprte kode, preslikavo kritične odvisnosti in zmogljivosti zrcaljenja.
- Naložbe v znanja in spretnosti za šole, univerze, javne uslužbence in učence.
Cilj 3 – Odprta koda v javni upravi
- Razviti smernice za javna naročila za odprte standarde in pošteno oceno odprtokodnih ponudb.
- Okrepiti odprtokodni programski urad Komisije (OSPO), mrežo OSPO v javnem sektorju EU in mehanizme interoperabilne Evrope.
- Določitev skupnih varnostnih izhodišč za odložišča Komisije: spremljanje, ranljivosti, skladnost z dovoljenji in tveganje odvisnosti.
- Vključitev odprtosti in vgrajene suverenosti v preverjanje digitalnih naložb in upravljanja.
Cilj 4 – Okrepljeni standardi in mednarodno ozaveščanje
- Spodbujanje odprtokodnih razvijalcev in rešitev EU na mednarodni ravni prek tehnološke poslovne ponudbe EU.
- Podpora uporabi orodij, razvitih v EU, kot so odprti internetni sklad, umetna inteligenca, digitalna identiteta in poslovne denarnice, v partnerskih državah.
- Vključitev odprtokodnih skupnosti v standardizacijo, tudi z revizijo uredbe EU o standardizaciji.
Kateri ukrepi EU v podporo odprti kodi se že izvajajo?
V zadnjih letih je več evropskih pobud prispevalo k odprtokodnemu ekosistemu EU. Primeri vključujejo:
- Pobuda za internet naslednje generacije: podpora odprtim, zaupanja vrednim internetnim tehnologijam, osredotočenim na uporabnika
- Program SIMPL: razvoj odprte, varne in interoperabilne vmesne programske opreme za evropske podatkovne prostore
- Pobuda GenAI4EU: podpora razvoju in uvajanju odprtih in zaupanja vrednih rešitev umetne inteligence
- Skupno podjetje za čipe (RISC-V in programsko opredeljen sklad vozil): podpora odprtim strojnim in industrijskim aplikacijam
- Strategija za uporabo umetne inteligence: oblikovanje nabora orodij za podporo uvajanju umetne inteligence v javnem sektorju s skupnim odložiščem praktičnih, odprtokodnih in ponovno uporabljivih orodij in rešitev
- Strategija institucij EU za odprtokodno programsko opremo: Strategija spodbuja institucije EU k uporabi, izmenjavi in prispevanju k odprtokodnim rešitvam, spodbujanju ponovne uporabe, zmanjševanju stroškov in spodbujanju sodelovanja med upravami.
Zadnje novice
Last update
6 november 2026
