Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Cipru
Ciprska vlada spodbuja trg k naložbam v infrastrukturo Fibre to the Home (FTTH) in 5G z zagotavljanjem spodbud, povezanih z regulativno varnostjo in ukrepi. Ti ukrepi spodbujajo sodelovanje med ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, pozorno spremljanje napredka in spodbujanje povpraševanja prek povečanih storitev e-uprave, e-zdravja in e-učenja. Javne naložbe se lahko uporabijo le na področjih, kjer se trg ne razvija, in jih je treba skrbno usmeriti, da ne bodo odvračale od zasebnih naložb. Ciprski načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2025 je bil napovedan novembra 2021.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Oddelek za elektronske komunikacije (DEC, Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών) je del namestnika ministrstva za raziskave, inovacije in digitalno politiko (Υφυπουργείο φευνας, Καινοτομίας και Ψηφιακής Πολιτικής). DEC je oblikoval in izvaja celovito nacionalno strategijo za informacijsko družbo, tj. digitalno strategijo za Ciper. DEC ureja tudi upravljanje spektra, nadzoruje načrt za širokopasovne povezave in deluje kot nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave (BCO).
- Urad komisarja za elektronske komunikacije in poštno ureditev (ΓΕΡΗΕΤ/OCECPR) je regulativni organ za elektronske komunikacije in poštne storitve.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Oddelek za elektronske komunikacije namestnice ministrstva za raziskave, inovacije in digitalno politiko je novembra 2021 napovedal ciprski načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2025. Gre za časovni načrt, katerega cilj je okrepiti in razviti novo infrastrukturo, tehnologije in storitve povezljivosti. Načrt vključuje sklop ukrepov na zakonodajni in regulativni ravni, pa tudi ukrepe praktične podpore za razvoj širokopasovne infrastrukture, ter določa naslednje cilje glede povezljivosti, ki jih je treba doseči do leta 2025:
- Gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja
- Vsi prostori v organiziranih skupnostih (mestni ali podeželski) za dostop do internetne povezljivosti s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi na 1 Gb/s
- 100 % prebivalstva, ki živi v organiziranih skupnostih (mestnih ali podeželskih), in vse glavne prizemne prometne poti za neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s
- 70 % gospodinjstev ima internetno povezavo (uporabniško) s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s
Namestnik ministrstva za raziskave, inovacije in digitalno politiko (DMRID) je odgovoren tudi za izvajanje digitalne strategije za Ciper za obdobje 2020–2025, ki naj bi pospešila njegovo digitalno preobrazbo. Strategija, sprejeta junija 2020, naj bi prispevala h gospodarski rasti in produktivnosti, njen cilj pa je (i) doseči digitalno preobrazbo javnega sektorja (e-uprava); (ii) spodbujanje digitalne preobrazbe zasebnega sektorja; (iii) olajševanje povezljivosti z omrežjem visokih hitrosti; (iv) spodbujajo dostopno in vključujočo družbo, ki ima znanja in spretnosti za sprejemanje nacionalne digitalne preobrazbe; ter (v) spodbujajo inovacije v skladu s stopnjo digitalne zrelosti države.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
Komponenta 4.1 ciprskega načrta za okrevanje in odpornost (53 milijonov EUR) vključuje reforme in naložbe, katerih cilj je spodbujati in olajšati široko uporabo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s 5G in optičnimi vlakni. Pričakuje se, da bodo reforme opredelile in odpravile upravna ozka grla ter olajšale hitro postavitev zelo visokozmogljivih omrežij in naložbe zasebnih operaterjev. Naložbe podpirajo izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij na območjih, kjer ni bilo zasebnega interesa, s čimer se odpravljajo teritorialne razlike v razpoložljivosti širokopasovnih povezav. Načrt vključuje tudi shemo bonov za posameznike, da se spodbudi gradnja notranjih kablov v njihovi stavbi za priključitev na zelo visokozmogljiva omrežja. Poleg tega bi morala namestitev visokozmogljive internetne podmorniške povezave med Ciprom in Grčijo dodatno izboljšati povezljivost.
Ciper namerava v časovnem načrtu za izvajanje nabora orodij za povezljivost pregledati obstoječi nacionalni okvir, da bi uvedel hitre postopke za izdajo dovoljenj in večjo preglednost informacij.
Podatki o razvoju in tehnologijah širokopasovnih povezav na Cipru
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Ciprski načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2025
- Digitalna strategija za obdobje 2020–2025
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
grščini
Kontaktni podatki
BCO Cyprus (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): namestnik ministrstva za raziskave, inovacije in digitalno politiko; Oddelek za elektronske komunikacije (Υφυπουργείο фρευνας, Καινοτομίας και Ψηφιακής Πολιτικής; Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών)
Naslov: Oddelek za elektronske komunikacije, E902, Strovolos, Ciper
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +357 22814875
Spletna stran
Urad komisarja za elektronske komunikacije in poštno ureditev (ΓΕΡΗΕΤ/OCECPR)
Naslov: Ilioupoleos 12, Nikozija 1101, Ciper
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +357 22693000
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.