Širokopasovna povezava v Litvi

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Litvi

Cilj načrta Litve za razvoj ultrahitrih širokopasovnih povezav iz oktobra 2021 je zagotoviti internetno hitrost vsaj 100 Mb/s za gospodinjstva in javne institucije v mestih in na podeželju do leta 2027. Litovski program za razvoj informacijske družbe 2014–2020 Digitalna agenda Republike Litve podpira cilje gigabitne družbe.

Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav

Pristojni organi

• Litovsko ministrstvo za promet in komunikacije (Susisiekimoministerija) je odgovorno za državno politiko na področju razvoja širokopasovnih povezav, usklajevanja in nadzora nad njenim izvajanjem, zlasti na področjih, kjer ta infrastruktura ni na voljo ali kjer ni konkurence pri zagotavljanju širokopasovnih storitev. Neposredno vključeni oddelki so tematski sektor za informacijsko družbo, ki pomaga oblikovati državno politiko na področju razvoja širokopasovne infrastrukture ter usklajevanje in nadzor njenega izvajanja, ter oddelek za upravljanje proračuna in državne lastnine, pristojen za strateško načrtovanje, vprašanja financiranja in splošne naloge upravljanja. Ministrstvo deluje kot nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave.
• Odbor za razvoj informacijske družbe(Informacinės visuomenės plėtroskomitetas) v okviru ministrstva za promet in komunikacije sodeluje pri oblikovanju državne politike pri razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Litvi ter usklajevanju njenega izvajanja.
• Javno podjetje Plačiajuostis Internetas (širokopasovni internet) je neprofitna organizacija v lasti Ministrstva za promet in komunikacije in je odgovorna za izvajanje nacionalne širokopasovne strategije. Plačiajuostis internetas upravlja javno zaledno veleprodajno optično omrežje kot veleprodajni operater, ki vsem zainteresiranim maloprodajnim operaterjem omogoča dostop do tega omrežja pod enakimi pogoji, s čimer maloprodajnim operaterjem omogoča zagotavljanje storitev hitrega dostopa do interneta gospodinjstvom, podjetjem, javnim in zasebnim ustanovam, vključno z občinami, šolami, knjižnicami in bolnišnicami na podeželju Litve.
• Regulativni organ za komunikacije (Ryšiн reguliavimo tarnyba) je neodvisna nacionalna institucija, ki spremlja in ureja litovske širokopasovne trge.

Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav

Ministrstvo za promet in komunikacije je oktobra 2021 začelo izvajati načrt za razvoj ultrahitrih širokopasovnih povezav. Načrt bo pospešil vzpostavitev infrastrukture za elektronske komunikacije, tako da bi v obdobju 2021–2027 hitrost interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s dosegla gospodinjstva in javne institucije ne le v velikih mestih, ampak tudi na podeželskih območjih. 75 milijonov EUR bo dodeljenih za razvoj ultrahitrega dostopa do interneta. Ta sredstva bodo uporabljena za gradnjo komunikacijskih stolpov in polaganje optičnih linij. Pri načrtovanju naložb bodo upoštevani glavni prostori za javne in gospodarske dejavnosti ter javne institucije, ki bodo povezani s širokopasovnim omrežjem.

Ministrstvo za promet in komunikacije je oktobra 2021 skupaj z institucijami javnega sektorja in operaterji telekomunikacijskih storitev podpisalo memorandum, s katerim so se vse strani dogovorile, da bodo do leta 2025 dosegle razpoložljivost hitrosti povezave s hitrostjo 100 Mb/s za vsaj 95 % litovskih gospodinjstev.

Litovski razvojni program informacijske družbe 2014–2020„Digitalna agenda Republike Litve“(odobrena z resolucijo vlade Republike Litve št. 244 z dne 12. marca 2014) se osredotoča na tri glavna področja:

• spretnosti in motivacija litovskih državljanov za uporabo IKT,
• razvoj elektronskih vsebin in
• razvoj infrastrukture IKT, vključno z dostopom do dostopovnih omrežij naslednje generacije.

Digitalna agenda je bila posodobljena v letih 2017 in 2019 in navedena so bila sklicevanja na cilje gigabitne družbe. Program temelji na predpostavki, da lahko le uravnotežen razvoj vseh teh področij vodi k trajnostnemu in hitremu razvoju informacijske družbe ter privede do izvajanja ciljev evropske digitalne agende za gigabitno družbo. Eden od ciljev programa je zagotoviti razvoj geografsko enotne visokohitrostne širokopasovne infrastrukture in spodbujati uporabo internetnih storitev (cilj 5). K temu cilju prispevajo naslednji ukrepi:

• zagotoviti razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij na območjih, kjer trg ni zagotovil razvoja infrastrukture in zagotavljanja storitev,
• spodbujati konkurenco na trgu širokopasovnih komunikacij in uporabo širokopasovnih storitev,
• nadgraditi in razviti javno infrastrukturo za dostop do interneta v knjižnicah.

Na področju razvoja širokopasovnih povezav se digitalna agenda Litve osredotoča na zagotavljanje spodbud za naložbe v širokopasovno infrastrukturo in posreduje, kadar tržni operaterji zaradi nizke stopnje ekonomske vzdržnosti ne zadovoljijo povpraševanja po širokopasovnem dostopu. Prednost daje tudi spodbujanju povpraševanja po hitrem dostopu do interneta in digitalni pismenosti Litovcev.

Ministrstvo za promet in komunikacije je ustanovilo delovno skupino za 5G, ki bo skupaj z zainteresiranimi stranmi razpravljala osmernicah za razvoj naslednje generacije mobilnih omrežij (5G) v Republiki Litvi za obdobje 2020–2025, sprejetih leta 2020. Smernice vsebujejo sklop ukrepov za lažjo uvedbo 5G v Litvi, npr. ukrepe za dostop do lokacij za gradnjo radijskih omrežij. Memorandum o razvoju 5G v Litvi, podpisan oktobra 2021, obljublja, da bodo mednarodni koridorji za kopenski promet Via Baltica & Rail Baltica do leta 2025 ponujali neprekinjene povezovalne storitve 5G. Naložbeni projekt 5G pripravlja Plačiajuostis internetas.

Ukrepi za regulacijo

Pravila za namestitev, vzdrževanje in uporabo elektronske komunikacijske infrastrukture sprejme direktor regulativnega organa za komunikacije. Dokumenti določajo osnovne zahteve za projektiranje, gradnjo, gradnjo, montažo ali rekonstrukcijo, popravilo elektronske komunikacijske infrastrukture ter načrtovanje, gradnjo in namestitev novih ali rekonstrukcijskih obstoječih stavb (vključno z ukrepi za zmanjšanje stroškov), če so ta dela povezana z elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v teh gradbenih projektih. Ukrepi o postopkih in pogojih za skupno uporabo elektronske komunikacijske infrastrukture in drugih namenov (cevi, kabli, kanali, vstopne odprtine, zadrževalne konstrukcije, vključno s stolpi, drogovi, stavbami, uvajanjem konstrukcij, gradbenimi sistemi) in drugimi objekti se izvajajo.

Litva je 15. decembra 2016 sprejela spremembo zakona o elektronskih komunikacijah št. IX-2135. Zakon je začel veljati 24. decembra 2016. Njegov izvedbeni akt, odlok direktorja regulativnega organa za komunikacije o spremembi odloka št. 1V-978 direktorja regulativnega organa za komunikacije z dne 14. oktobra 2011 o odobritvi pravil za vgradnjo, označevanje, nadzor in uporabo infrastrukture za elektronske komunikacije, je bil sprejet 10. januarja 2017 in je začel veljati 13. januarja 2017.

Regulativni organ za komunikacije prevzame naloge enotne informacijske točke in nacionalnega organa za reševanje sporov. Pričakuje se, da bodo te spremembe še izboljšale možnosti za razširitev širokopasovne infrastrukture v Litvi, saj bodo imeli operaterji boljše možnosti za uporabo alternativnih infrastruktur za razvoj širokopasovnih povezav.

Litva v svojem načrtu za izvajanje zbirke orodij za povezljivost načrtuje povečanje preglednosti obstoječe infrastrukture in gradbenih del z novim nacionalnim spletnim geografskim informacijskim sistemom. Pripraviti namerava smernice za olajšanje pravnih, tehničnih in upravnih pogojev za mobilne operaterje ter uporabljati prožno ureditev izdajanja dovoljenj s poudarkom na lokalnem licenciranju, souporabi infrastrukture ali drugih tržnih potrebah za pas 26 GHz.

Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja

Država podpira razvoj širokopasovnih omrežij na podeželskih območjih, ki niso privlačna za zasebne vlagatelje, ki uporabljajo različne sklade (ESRR, EKSRP, RRF) za izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij na oddaljenih območjih.

V litovskem načrtu za okrevanje in odpornost je predvidenih 49 milijonov EUR za naložbe v infrastrukturo, vključno z gradnjo 50 novih stolpov, izgradnjo 2 000 km optičnih vlaken in s tem povezano aktivno opremo z ustreznim vzdrževanjem in upravo. Te naložbe bi morale zagotoviti gigabitno hitrost 5 000 digitalno intenzivnim podjetjem/institucijam. Poleg tega bi morali imeti ponudniki internetnih storitev v belih lisah možnost, da povečajo hitrost svojih storitev na zadnjem kilometru.

V pripravi je naložbeni projekt za visokohitrostno komunikacijsko infrastrukturo. Cilj projekta je povezati 5000 lokacij z gigabitnimi hitrostmi na območjih, kjer te storitve ne bi bile zagotovljene na komercialni podlagi. Ukrep je treba podpreti iz skladov mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru integriranega načrta „Nova generacija Litve“, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance Republike Litve, komponenta „Digitalna preobrazba za gospodarsko rast“ pa vključuje naložbe C.1.5.2 „Step to 5G“. 1.5.2 Sub-Measure 2 „Nadaljnji razvoj ultra visoko pasovno širino omrežij“. Naložbeni projekt pripravlja dobavitelj, izbran z javnim naročilom – Starkodas, UAB in predloži se vloga za financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Litvi

Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Regulativni organ za komunikacije je razvil napredno orodje za končne uporabnike za merjenje hitrosti dostopa do interneta, ki končnim uporabnikom omogoča merjenje dejanskih hitrosti njihovih internetnih dostopovnih storitev.

Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave

Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.

Nacionalne publikacije in dokumenti za medije

Angleščina

• Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
• Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
• Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
• Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
• Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi

Litovščina

• Spartaus plačiajuosčio ryšio plėtros planas
• Litovski razvojni program informacijske družbe 2014–2020„Digitalna agenda Republike Litve“
• Sistem za spremljanje brezžičnega dostopa do interneta

Kontaktni podatki

BCO Litva (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za promet in komunikacije

Naslov: Gedimino av. 17, 01505 Vilna, Litva Kontakt preko e-pošte Telefon: +370 5 239 3870 Spletna stran

Ministrstvo za promet in komunikacije – Oddelek za elektronske komunikacije na področju informacijske družbe (Susisiekimo ministerija)

Naslov: Gedimino av. 17, 01505 Vilna, Litva Kontakt preko e-pošte Telefon: +370 5 239 3870 Spletna stran

Odbor za razvoj informacijske družbe pri Ministrstvu za promet in komunikacije (Informacinės visuomenės plėtros komitetas prie Susisiekimo ministerijos)

Naslov: Gedimino av. 7, 01103 Vilna, Litva Kontakt preko e-pošte Telefon: +370 5 266 51 61 Spletna stran

PE Plačiajuostis Internetas

Naslov: Sausio 13-osios g. 10, 04347 Vilna, Litva Kontakt preko e-pošte Telefon: +370 5 243 0882 Spletna stran

Regulativni organ Republike Litve za komunikacije (Ryšiн reguliavimo tarnyba)

Naslov: Mortos Str. 14, 03219 Vilnius, Litva Kontakt preko e-pošte Telefon: +370 5 210 56 33 Spletna stran