Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Litvi
Cilj litovskega načrta za razvoj ultrahitrih širokopasovnih povezav iz oktobra 2021 je zagotoviti internetno hitrost vsaj 100 Mb/s za gospodinjstva in javne institucije v mestih in na podeželju do leta 2027. Litovski program za razvoj informacijske družbe za obdobje 2014–2020 Digitalna agenda Republike Litve podpira cilje gigabitne družbe.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Litovsko ministrstvo za promet in komunikacije (Susisiekimo ministerija) je odgovorno za državno politiko na področju razvoja širokopasovnih povezav, usklajevanja in nadzora nad njihovim izvajanjem, zlasti na območjih, kjer ta infrastruktura ni na voljo ali ni konkurence pri zagotavljanju širokopasovnih storitev. Ministrstvo deluje kot nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave.
- Odbor za razvoj informacijske družbe (Informacinėsvisuomenės plėtros komitetas)v okviru ministrstva za promet in komunikacije sodeluje v postopku oblikovanja državne politike pri razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Litvi ter usklajevanja njenega izvajanja.
- Javno podjetje Plačiajuostis Internetas (širokopasovni internet) je nepridobitni subjekt v lasti ministrstva za promet in komunikacije ter je odgovorno za izvajanje nacionalne širokopasovne strategije. Plačiajuostis internetas upravlja javno zaledno veleprodajno optično omrežje kot veleprodajni operater, ki vsem zainteresiranim maloprodajnim operaterjem zagotavlja dostop do tega omrežja pod enakimi pogoji, s čimer maloprodajnim operaterjem omogoča zagotavljanje storitev hitrega dostopa do interneta gospodinjstvom, podjetjem, javnim in zasebnim ustanovam, vključno z občinami, šolami, knjižnicami in bolnišnicami na podeželskih območjih Litve.
- Regulativni organ za komunikacije (Ryšių reguliavimo tarnyba) je neodvisna nacionalna institucija, ki spremlja in ureja litovske trge širokopasovnih povezav.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Ministrstvo za promet in komunikacije je oktobra 2021 začelo izvajati načrt za razvoj ultrahitrih širokopasovnih povezav. Načrt bo pospešil izvajanje elektronske komunikacijske infrastrukture, tako da bo v obdobju 2021–2027 internetna hitrost vsaj 100 Mb/s dosegla gospodinjstva in javne institucije ne le v velikih mestih, temveč tudi na podeželju. 75 milijonov evrov bo dodeljenih za razvoj ultrahitrega dostopa do interneta. Ta sredstva bodo porabljena za izgradnjo komunikacijskih stolpov in postavitev optičnih vodov. Pri načrtovanju naložb bodo upoštevani glavni javni in gospodarski prostori ter javne ustanove, ki bodo priključeni na širokopasovno omrežje.
Oktobra 2021 je ministrstvo za promet in komunikacije skupaj z institucijami javnega sektorja in operaterji telekomunikacijskih storitev podpisalo memorandum, s katerim so se vse strani dogovorile, da bodo do leta 2025 dosegle razpoložljivost povezave s hitrostjo 100 Mb/s za vsaj 95 % litovskih gospodinjstev.
Litovski program za razvoj informacijske družbe za obdobje 2014–2020 „Digitalnaagenda Republike Litve“(odobrena z resolucijo vlade Republike Litve št. 244 z dne 12. marca 2014) se osredotoča na tri glavna področja:
- spretnosti in motivacija litovskih državljanov za uporabo IKT,
- razvoj elektronskih vsebin in
- razvoj infrastrukture IKT, vključno z dostopom do dostopovnih omrežij naslednje generacije.
Digitalna agenda je bila posodobljena v letih 2017 in 2019, navedeni pa so bili tudi cilji gigabitne družbe. Program temelji na predpostavki, da lahko le uravnotežen razvoj vseh teh področij vodi k trajnostnemu in hitremu razvoju informacijske družbe ter privede do izvajanja ciljev gigabitne družbe in ciljev Evropske digitalne agende. Eden od ciljev programa je zagotoviti razvoj geografsko enotne visokohitrostne širokopasovne infrastrukture in spodbujati uporabo internetnih storitev (cilj 5). K temu cilju prispevajo naslednji ukrepi:
- zagotoviti razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij na območjih, kjer trg ni zagotovil razvoja infrastrukture in zagotavljanja storitev,
- spodbujati konkurenco na trgu širokopasovnih komunikacij in uporabo širokopasovnih storitev,
- nadgradnja in razvoj javne infrastrukture za dostop do interneta v knjižnicah.
Na področju razvoja širokopasovnih povezav se litovska digitalna agenda osredotoča na zagotavljanje spodbud za naložbe v širokopasovno infrastrukturo in posreduje, kadar udeleženci na trgu zaradi nizke stopnje ekonomske upravičenosti ne morejo zadovoljiti povpraševanja po širokopasovnem dostopu. Velik poudarek daje tudi spodbujanju povpraševanja po hitrem dostopu do interneta in digitalni pismenosti Litovcev.
Ministrstvo za promet in komunikacije je ustanovilo delovno skupino za 5G, da bi skupaj z deležniki razpravljala o smernicah za razvoj naslednje generacije mobilnih omrežij (5G) v Republiki Litvi za obdobje 2020–2025, sprejetih leta 2020, in jih razvila. Smernice vsebujejo sklop ukrepov za lažjo uvedbo 5G v Litvi, npr. ukrepe za dostop do lokacij za gradnjo radijskih omrežij. Memorandum o razvoju 5G v Litvi, podpisan oktobra 2021, se zavezuje, da bodo do leta 2025 mednarodni kopenski prometni koridorji Via Baltica & Rail Baltica zagotavljali neprekinjene storitve povezovanja 5G. Plačiajuostis internetas pripravlja naložbeni projekt 5G.
Regulativni ukrepi
Pravila za namestitev, vzdrževanje in uporabo elektronske komunikacijske infrastrukture sprejme direktor regulativnega organa za komunikacije. Dokumenti določajo osnovne zahteve za projektiranje, gradnjo, gradnjo, namestitev ali rekonstrukcijo, popravilo elektronske komunikacijske infrastrukture ter projektiranje, gradnjo in namestitev novih ali rekonstrukcijo obstoječih stavb (vključno z ukrepi za znižanje stroškov), če so ta dela povezana z elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v teh gradbenih projektih. Izvajajo se ukrepi v zvezi s postopki in pogoji za skupno uporabo elektronske komunikacijske infrastrukture in drugih namenov (cevovodi, kabli, vodi, vstopni jaški, podporne strukture, vključno s stolpi, drogovi, zgradbami, vhodi v zgradbe, stavbnimi sistemi) ter drugih objektov.
Litva je 15. decembra 2016 sprejela spremembo zakona o elektronskih komunikacijah št. IX-2135. Zakon je začel veljati 24. decembra 2016. Njen izvedbeni akt, tj. odredba direktorja regulativnega organa za komunikacije o spremembi odredbe št. 1V-978 direktorja regulativnega organa za komunikacije z dne 14. oktobra 2011 o odobritvi pravil za namestitev, označevanje, nadzor in uporabo infrastrukture za elektronske komunikacije, je bil sprejet 10. januarja 2017 in je začel veljati 13. januarja 2017.
Regulativni organ za komunikacije prevzame naloge enotne informacijske točke in nacionalnega organa za reševanje sporov. Pričakuje se, da bodo te spremembe še izboljšale možnosti za razširitev širokopasovne infrastrukture v Litvi, saj bodo imeli operaterji boljše možnosti za uporabo alternativne infrastrukture za razvoj širokopasovnih povezav.
Litva v svojem časovnem načrtu za izvajanje nabora orodij za povezljivost načrtuje povečanje preglednosti obstoječe infrastrukture in gradbenih del z novim nacionalnim spletnim geografskim informacijskim sistemom. Razviti namerava smernice za olajšanje pravnih, tehničnih in upravnih pogojev za mobilne operaterje ter uporabiti prožen režim odobritev s poudarkom na lokalnem licenciranju, souporabi infrastrukture ali drugih potrebah trga za pas 26 GHz.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Država podpira razvoj širokopasovnih omrežij na podeželskih območjih, ki niso privlačna za zasebne vlagatelje, z uporabo različnih skladov (ESRR, EKSRP, mehanizem za okrevanje in odpornost) za izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij na oddaljenih območjih.
V litovskem načrtu za okrevanje in odpornost je obljubljenih 49 milijonov evrov za naložbe v infrastrukturo, vključno z izgradnjo 50 novih stolpov, uvedbo 2 000 km optičnih vlaken in z njimi povezane aktivne opreme z ustreznim vzdrževanjem in upravljanjem. Te naložbe bi morale zagotoviti gigabitno hitrost 5 000 digitalno intenzivnim podjetjem/institucijam. Poleg tega bi morali imeti ponudniki internetnih storitev na belih lisah možnost, da povečajo hitrost svojih storitev na zadnjem delu poti.
Cilj naložbenega projekta za komunikacijsko infrastrukturo visokih hitrosti je povezati 5 000 lokacij z gigabitnimi hitrostmi na območjih, kjer se te storitve ne bi zagotavljale na komercialni podlagi. Ukrep je podprt s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru integriranega načrta „Nova generacija Litve“, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance Republike Litve, komponenta „Digitalna preobrazba za gospodarsko rast“ pa vključuje naložbe C.1.5.2 „Korak k 5G“. 1.5.2 Podukrep 2 "Nadaljnji razvoj ultravisokih pasovnih širin".
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Litvi
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah, pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami in stroških so na voljo v poročilih o pregledu stanja in poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Regulativni organ za komunikacije je razvil napredno orodje za končne uporabnike za merjenje hitrosti dostopa do interneta, ki končnim uporabnikom omogoča merjenje dejanskih hitrosti njihovih storitev dostopa do interneta.
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v evropskem observatoriju 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
litovščini
- Spartaus plačiajuosčio ryšio plėtros planas
- Litovski program za razvoj informacijske družbe za obdobje 2014–2020 „Digitalnaagenda Republike Litve“
- Brezžični sistem za nadzor dostopa do interneta
Kontaktni podatki
BCO Lithuania (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za promet in zveze
Naslov: Gedimino av. 17, 01505 Vilna, Litva
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +370 5 239 3870
Spletna stran
Ministrstvo za promet in komunikacije – oddelek za elektronske komunikacije tematskega sektorja za informacijsko družbo (Susisiekimo ministerija)
Naslov: Gedimino av. 17, 01505 Vilna, Litva
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +370 5 239 3870
Spletna stran
Odbor za razvoj informacijske družbe pri Ministrstvu za promet in komunikacije (Informacinės visuomenės plėtros komitetas prie Susisiekimo ministerijos)
Naslov: Gedimino av. 7, 01103 Vilna, Litva
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +370 5 266 51 61
Spletna stran
PE Plačiajuostis Internetas
Naslov: Sausio 13-osios g. 10, 04347 Vilna, Litva
Kontakt preko elektronske pošte
Telefon: +370 5 243 0882
Spletna stran
Regulativni organ Republike Litve za komunikacije (Ryšių reguliavimo tarnyba)
Naslov: Mortos Str. 14, 03219 Vilna, Litva
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +370 5 210 56 33
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende za leto 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti hitrost 1 Gb/s.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave do gigabitne družbe je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.