Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Grčiji
Cilj nacionalnega načrta za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 je spodbujati uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G kot katalizatorjev in pospeševalcev digitalne preobrazbe države. Sveto pismo o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 je predstavilo grško ministrstvo za digitalno upravljanje. V njem so opisani strategija, cilji, strateške osi in ukrepi, ki bodo vodili digitalno preobrazbo v Grčiji. Os povezljivosti priznava cilje gigabitne družbe ter navaja načrtovane ukrepe in dejavnosti.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za digitalno upravljanje (Υπουργείο Ψηφιακής Διακυβέρνησης) je odgovorno za načrtovanje in izvajanje nacionalne politike na področju širokopasovnih povezav. Ministrstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje elektronskih storitev državljanom in širšo digitalno preobrazbo države.
- Grška komisija za telekomunikacije in pošto (HTPC, Ελληνική Επιτροπή Τηλεπικοινωνιών και Ταχυδρομείων) je pristojna za regulacijo in nadzor telekomunikacijskih in poštnih storitev. Vsebuje interaktivni zemljevid, ki prikazuje širokopasovno razpoložljivost in infrastrukturo.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 ima dva glavna cilja: pospešiti zasebne naložbe z odpravo upravnih ovir, da se ustvari naložbam prijazno okolje ter zagotovi široka razpoložljivost in sprejetje zelo visokozmogljivih širokopasovnih storitev. Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja določa naslednje cilje glede povezljivosti in gostote, ki jih je treba doseči do leta 2027:
- gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja,
- vse stavbe (mestne ali podeželske) imajo dostop do internetne povezljivosti s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi na 1 Gb/s,
- 100 % prebivalstva, ki živi v organiziranih skupnostih (mestnih ali podeželskih) in na vseh glavnih kopenskih prometnih poteh, ima neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s,
- 50 % gospodinjstev mora imeti internetno povezavo (penetracijo) s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s.
Sveto pismo o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025, ki ga je grško ministrstvo za digitalno upravo uvedloleta 2020, opisuje strategijo, vodilna načela, strateške osi ter horizontalne in vertikalne posege, ki bodo privedli do digitalne preobrazbe grške družbe in gospodarstva. V strategiji so prek sodelovanja z deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter z raziskovalno in akademsko skupnostjo ter civilno družbo opisani cilji, pa tudi izvedbeni ukrepi strategije za digitalno preobrazbo. Intervencije in ukrepi strategije so odprti in dinamični ter se bodo še naprej vsako leto sooblikovali in posodabljali v sodelovanju s pristojnimi organi javne uprave.
Strategija določa sedem ciljev:
- Varen, hiter in zanesljiv dostop do interneta za vse
- Digitalna država, ki državljanom ponuja boljše digitalne storitve za vse življenjske dogodke
- Razvoj digitalnih znanj in spretnosti za vse državljane
- Olajšanje prehoda na digitalno podjetništvo
- Podpora in krepitev digitalnih inovacij
- Produktivna uporaba podatkov javne uprave
- Vključevanje digitalnih tehnologij v vse gospodarske sektorje
Ključni ukrepi digitalne preobrazbe vključujejo vrsto ukrepov in projektov, organiziranih v šest strateških osi: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalna država, digitalno poslovanje, digitalne inovacije, vključevanje tehnologije v vse sektorje gospodarstva.
Os povezljivosti priznava cilje gigabitne družbe:
- zagotoviti gigabitno povezljivost za vse spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so izobraževalne ustanove in vladne agencije,
- zagotavljanje neprekinjene pokritosti z omrežjem 5G v vseh mestnih območjih in na vseh glavnih kopenskih prometnih poteh,
- vsem gospodinjstvom zagotoviti dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s in možnostjo nadgradnje na 1 Gb/s.
Izboljšanje mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav ter vzpostavitev ultrahitrega internetnega dostopa naj bi privedla do nadaljnjega razvoja grškega digitalnega gospodarstva. Optična omrežja in omrežja 5G so glavni izzivi naslednjega desetletja. Zato je glavni cilj nacionalne strategije za širokopasovne povezave spodbujati naložbe v omrežja naslednje generacije.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Doslej je v okviru osi povezljivosti Svetega pisma o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 načrtovanih 16 ukrepovin dejavnosti. Pet ukrepov se že izvaja:
- kupon za širokopasovno povezavo (Superfast Broadband – SFBB),
- razvoj ultrahitre širokopasovne infrastrukture (Ultra-Fast Broadband – UFBB),
- razvoj širokopasovnih omrežij na "belih" podeželskih območjih – širokopasovne povezave na podeželju,
- WiFi4GR - Razvoj javnih brezžičnih širokopasovnih internetnih dostopovnih točk,
- podelitev pravic do uporabe radijskega spektra v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 2 GHz, 3400–3800 MHz in 26 GHz,
- Načrtovani akcijski načrt za razvoj omrežij pete generacije (5G).
Grški načrt za okrevanje in odpornost digitalni preobrazbi namenja 7,1 milijarde EUR (23,3 %).
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Grčiji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah, pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami in stroških so na voljo v poročilih o pregledu stanja in poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v evropskem observatoriju 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
grščini
Kontaktni podatki
BCO Grčija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Generalni sekretariat za telekomunikacije in pošto, Ministrstvo za digitalno upravljanje
Naslov: 11 Fragkoudi Str. & Al. (angleščina). Pantou, Kallithea, 10163, Atene, Grčija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +30 210 909 8890
Spletna stran
Grška komisija za telekomunikacije in pošto
Naslov: 60 Kifissias Avenue 151 25 Maroussi Atene, Grčija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +30 210 615 1000
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende za leto 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti hitrost 1 Gb/s.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave do gigabitne družbe je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.