Do leta 2020 bi moralo imeti 95 % vseh gospodinjstev in podjetij dostop do širokopasovnih povezav z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s, do leta 2025 pa bi morala imeti vsa Švedska dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav. Švedska je na primer priznala pomen uvedbe 5G v okviru nordijskega sveta ministrov za digitalizacijo. Ta ad hoc svet je dobil nalogo, da prevzame vodilno vlogo pri spremljanju izjave o 5G, ki so jo maja 2018 podpisali nordijski predsedniki vlad.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Švedskem
Švedska vlada je v svoji strategiji za širokopasovne povezave opredelila tri strateška področja, da bi dosegla cilje, določene v strategiji: Vloge in pravila na trgu širokopasovnih povezav, stroškovno učinkovita širitev širokopasovne infrastrukture in storitev za vse. V skladu s strategijo za širokopasovna omrežja A Popolnoma povezana Švedska do leta 2025 mora biti osrednja točka potreba ljudi po širokopasovnem dostopu, ne glede na to, ali živijo na gosto poseljenih območjih, redko poseljenih območjih in podeželskih območjih ali na območjih, ki so vmes. Švedska se je zavezala, da bo na čelu razvoja 5G. Eden od izrazov tega je nordijsko-baltsko sodelovanje na področju 5G, ki se izvaja v okviru nordijskega sveta ministrov. Predsedniki nordijskih držav so maja 2018 podpisali izjavo o 5G, s skupno vizijo, da je prva in najpomembnejša integrirana regija na svetu. Da bi dosegli ta cilj, so nordijsko-baltski ministri za digitalizacijo pripravili skupni akcijski načrt za čimprejšnje sprejetje tehnologije 5G.
Nacionalna širokopasovna strategija in politika
Pristojni organi
- Ministrstvo za podnebje in podjetništvo (Klimat-och näringslivsdepartementet) je odgovorno za digitalizacijo in širokopasovno politiko.
- Švedski organ za pošto in telekomunikacije (PTS) je organ, ki spremlja in ureja sektor elektronskih komunikacij in pošte. Vizija organa je, da bi morali imeti vsi na Švedskem dostop do dobre telefonije, širokopasovnega dostopa in poštnih storitev.
- Bredbandsforum je vlada imenovala leta 2010 in je odgovorna za olajševanje sodelovanja med zadevnimi akterji za spodbujanje učinkovite širitve širokopasovne infrastrukture. Namen foruma je tudi ustvariti prostor za vlado, podjetja, organe in druge organizacije, da bi skupaj opredelili ovire za uvedbo in našli rešitve za lažji širokopasovni dostop v celotni državi.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Vladna vizija za popolnoma povezano Švedsko je, da bi morala širokopasovna infrastruktura ustrezati potrebam uporabnikov po povezljivosti. Švedska vlada je v strategiji za širokopasovne povezave, sprejeti decembra 2016, opredelila potrebo po ciljih na dveh področjih: dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav na Švedskem ter dostop do zanesljivih in visokokakovostnih mobilnih storitev. Cilj strategije je, da bi imelo do leta 2020 95 % vseh gospodinjstev in podjetij dostop do širokopasovnih povezav z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s. Strategija zajema obdobje po letu 2020 in navaja, da bi morala imeti do leta 2025 vsa Švedska dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav. To pomeni, da bi moralo imeti 98 % vseh gospodinjstev in podjetij dostop do širokopasovnih povezav z zmogljivostjo najmanj 1 Gb/s. Preostalih 1,9 % bi moralo imeti dostop do povezav z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s in 0,1 % z zmogljivostjo najmanj 30 Mb/s. Cilj strategije je tudi pokritost z mobilnimi omrežji: vsa Švedska bi morala imeti dostop do zanesljivih in visokokakovostnih mobilnih storitev najpozneje do leta 2023.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Kartiranje širokopasovnih povezav: Na Švedskem je švedski poštni in telekomunikacijski organ razvil in usmerjal spletno storitev Ledningskollen z namenom izmenjave informacij o lastnikih infrastrukture (tj. cevovodih in drugi infrastrukturi). Platforma je bila razvita in je prostovoljna javno dostopna, da se prepreči škoda med izkopavanjem in izboljša usklajevanje civilnega dela. Poleg Ledningskollena ima PTS nacionalno orodje za kartiranje, imenovano Broadbandskartan (Bredbandskartan),kiprikazuje razpoložljivost širokopasovnih povezav, lastnikov omrežij in ponudnikov internetnih storitev blizu določene lokacije po vsej Švedski.
- Švedska uvedba širokopasovnih povezav je predvsem tržno usmerjena, vendar je na območjih, kjer ni komercialnih spodbud za naložbe, na voljo dopolnilno javno financiranje. Na Švedskem imajo občine pomembno vlogo pri vzpostavljanju omrežja, saj nadzorujejo in določajo pogoje za dostop upravljavcev do občinskih zemljišč.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
- Državna pomoč za postavitev širokopasovnih povezav na območjih, kjer ni komercialnih naložb v dostopovna omrežja naslednje generacije, je na voljo prek kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in v severnem delu Švedske prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
- Vlada, ki se financira iz Sklada za okrevanje in odpornost, namerava v letu 2021 vložiti 1,4 milijarde SEK, 500 milijonov SEK v letu 2022 in nato 100 milijonov SEK letno v obdobju 2023–2025, da bi razširila širokopasovno povezavo po vsej državi in dosegla nacionalne cilje glede širokopasovnih povezav. Švedska agencija za pošto in telekomunikacije (PTS) je organ upravljanja za to shemo podpore. V sedanjem programskem obdobju za program razvoja podeželja (2014–2020) je vlada namenila približno 4,45 milijarde SEK za širokopasovno podporo za širitev na območjih, kjer širitev ni dobičkonosna.
- Vlada je izvedla tudi naložbe v višini 1,2 milijarde SEK v okviru regionalnega sklada za širitev večjih lokalnih širokopasovnih povezav v treh programih severnih regionalnih skladov.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah na Švedskem
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in prodorih, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetuje z evropskim observatorijem 5G.
Publikacije in dokumenti za medije
Angleščini
- Popolnoma povezana Švedska do leta 2025 – strategija za širokopasovne povezave
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami v Evropi
Švedščini
- Popolnoma povezana Švedska do leta 2025 – strategija za širokopasovne povezave
- Sistem kartiranja širokopasovne infrastrukture (Ledningskollen)
- Orodje za kartiranje širokopasovnih storitev (Bredbandskartan)
Kontaktni podatki
BCO Švedska (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Švedski organ za pošto in telekomunikacije (Post och telestyrelsen)
Poštni naslov: Okvir 5398, SE-102 49 Stockholm, Švedska Obiskovalni
naslov: Valhallavägen 117, SE-115 31 Stockholm, Švedska Kontakt
po elektronski pošti Telefon
: +46 8 678 56 12 Spletna stran
Ministrstvo za podnebje in podjetništvo (Klimat- och näringslivsdepartementet)
Naslov: Mäster Samuelsgatan 70, 111 21 Stockholm, Švedska Kontakt
preko e-pošte Spletna stran
Bredbandsforum
Naslov: Valhallavägen 117, 115 31 Stockholm, Švedska Kontakt
po elektronski pošti Telefon
: +46 8678 55 00 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvajanje tehnologije 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij, zlasti infrastrukturne in storitvene konkurence, odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko.
Slovaška je določila dolgoročni cilj, da se vsem gospodinjstvom do leta 2030 zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.