Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Estoniji
Estonska digitalna agenda 2030 se osredotoča na razvoj digitalnih javnih storitev, kibernetsko varnost in izboljšanje povezljivosti po vsej državi.
Nacionalna širokopasovna strategija in politika
Pristojni organi
- Postopek postavitve širokopasovnih povezav upravlja Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije (MKM, Majandus -ja Kommunikatsiooniministeerium). Ministrstvo je pristojno za širokopasovno strategijo in zakonodajo.
- Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativniorgan (TTJA, Tarbijakaitse ja TehniliseJärelevalve Amet) je vladna organizacija, ki deluje na upravnem področju Ministrstva za gospodarstvo in komunikacije. Nadzoruje in ureja tehnične standarde ter zbira tržne podatke. Cilj Nadzornega organa je pomagati pri izvajanju nacionalne gospodarske politike z izboljšanjem varnosti, organizacijo hitre uporabe omejenih virov in povečanjem zanesljivosti izdelkov na področju proizvodnih okolij, industrijske opreme, železnice in elektronskih komunikacij.
- Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav ( ELASA, EestiLairiba Arenduse Sihtasutuse) je odgovorna za projekt EstWin, namestitev optičnih kablov in gradnjo priključnih točk.
- Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL, Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit) združuje estonska podjetja IKT, spodbuja njihovo sodelovanje, predstavlja njihova skupna stališča glede razvoja širokopasovnih omrežij in deluje kot kompetenčni center.
- Organ za informacijski sistem (RIA, Riigi Infosüsteemi Amet) je izvajalec strukturne pomoči Evropske unije, ki upravlja podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pri izgradnji širokopasovnega zalednega omrežja.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Estonska digitalna agenda 2030 je bila sprejeta 7. oktobra 2021. Strategija je v skladu s cilji povezljivosti gigabitne družbe. Splošni cilj strategije je doseči visokohitrostne, zanesljive in cenovno dostopne elektronske komunikacijske povezave v državi do leta 2030, ne glede na lokacijo. Za uresničitev vizije so bili določeni trije specifični cilji:
- digitalna vlada, tj. uporaba digitalnih rešitev v javnem sektorju,
- elektronska komunikacija, tj. povezljivost, in
- nacionalna kibernetska varnost.
Do leta 2030 bi morale biti ultrahitre, zanesljive in cenovno dostopne telekomunikacijske povezave v Estoniji na voljo ne glede na lokacijo, kar bi omogočilo ustvarjanje in uporabo inovativnih storitev. Vsi bi morali imeti dostop do povezav vsaj 100 Mb/s, ki se lahko povečajo do 1 Gb/s. Vlada bo podpirala razvoj zelo visokozmogljivih dostopovnih omrežij na podeželskih območjih, kjer telekomunikacijska podjetja ne vlagajo pod konkurenčnimi pogoji.
Podpora bo dodeljena tudi a) vzpostavitvi jedrne infrastrukture na glavnih prometnih koridorjih v Estoniji, ki bo omogočala neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G, b) varni pokritosti izbranih stanovanjskih in poslovnih območij s 5G ter c) pripravam, potrebnih za sprejetje 6G, ko bo zadevna tehnologija prišla na trg.
Estonija želi s svojim načrtom za 5G doseči povezljivost 5G v večjih mestih do leta 2023 in vzdolž prometnih koridorjev do leta 2025. Na ravni ministrstev je bila ustanovljena posebna delovna skupina za 5G. Trenutno potekajo prizadevanja za oceno poslovne uporabe in iskanje modela financiranja za uvedbo 5G. Organi so zavezani tudi sodelovanju na koridorjih 5G z Latvijo in Litvo v okviru projekta Via Baltica. Baltske države želijo ob koridorju kartirati elektronsko komunikacijsko infrastrukturo in opredeliti infrastrukturne vrzeli.
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
Estonski organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA) je razvil osrednje orodje za kartiranje (Communications Coverage Application) o razpoložljivosti širokopasovnih storitev. Gre za interaktivni portal, kjer lahko uporabniki dobijo informacije o razpoložljivosti širokopasovnih storitev v Estoniji.
V estonskem načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalno preobrazbo namenjenih 208 milijonov EUR (24 %). Pričakuje se, da bo celoten znesek porabljen za prizadevanja za doseganje ciljev digitalnega desetletja. Znatne digitalne naložbe vključujejo 93 milijonov EUR za nadgradnjo digitalnih vladnih storitev, ki temeljijo na najnovejših tehnologijah, 58 milijonov EUR za podporo 230 MSP pri njihovem digitalnem prehodu in 24 milijonov EUR za uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih.
Poleg tega je bilo za podporo izgradnji omrežij VHNC na podeželskih območjih med letoma 2023 in 2027 dodeljenih 45 milijonov EUR iz ESRR za izgradnjo VHCN na podeželskih območjih.
Projekt EstWin
Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije ter estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL) sta leta 2009 ustanovila Estonsko fundacijo za razvoj širokopasovnih povezav (ELASA), da bi izvedla projekt EstWin in vsem stanovanjskim hišam, podjetjem in organom omogočila priključitev na širokopasovno omrežje naslednje generacije s hitrostjo prenosa do 100 Mb/s. Namen teh naložb je spodbuditi komplementarno uvajanje povezav na zadnjem delu poti s strani komercialnih telekomunikacijskih operaterjev. V okviru projekta je bilo na podeželskih območjih in naseljih z manj kot 10,000 prebivalci vzpostavljenih približno 7 000 km zalednih omrežij optičnih vlaken, kjer prej ni bilo optičnih omrežij in v katerih operaterji niso imeli predhodnih načrtov za njihovo namestitev. EstWin se med drugim financira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Izvedeni in načrtovani deli omrežja so vizualizirani na spletnem zemljevidu. Projekt EstWin se bliža dokončanju, zaledno omrežje je skoraj končano, pokriti pa morajo biti le majhen del jugovzhodne Estonije.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Estoniji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in prodorih, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetuje z evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in publikacije EU ter dokumenti za medije
Angleščini
- Estonska digitalna agenda 2030
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami v Evropi
- Estonija – poročila o uspešnosti pri digitalizaciji za posamezne države: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalne javne storitve in več
Estonščini
Kontaktni podatki
BCO Estonija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Estonsko ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije (MKM, Majandus-ja Kommunikatsiooniministeerium)
Naslov: Suur-Ameerika 1, 10129 Talin, Estonija
Kontakt po e-pošti
Telefon: +372 639 76 81 Spletna stran
Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet)
Naslov: Sõle 23 A, Talin 10614, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +372 667 2000 Spletna stran
Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse)
Naslov: Harju 6, 10130 Talin, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +372 6310555 Spletna stran
Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit)
Naslov: Lõõtsa 6, 11415 Talin, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +372 6177 145 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni širokopasovni načrt, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske in ima cilje tako za mobilno pokritost kot za visokohitrostne širokopasovne povezave za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvajanje tehnologije 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij, zlasti infrastrukturne in storitvene konkurence, odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko.
Slovaška je določila dolgoročni cilj, da se vsem gospodinjstvom do leta 2030 zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.