Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Estoniji
Estonska digitalna agenda 2030 se osredotoča na razvoj digitalnih javnih storitev, kibernetsko varnost in izboljšanje povezljivosti po vsej državi.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Postopek postavitve širokopasovnega omrežja upravlja Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije (MKM, Majandus-ja Kommunikatsiooniministeerium). Ministrstvo je pristojno za širokopasovno strategijo in zakonodajo.
- Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA,Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet) je vladna organizacija, ki deluje na upravnem področju ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije. Nadzoruje in ureja tehnične standarde ter zbira podatke o trgu. Cilj organa je pomagati pri izvajanju nacionalne gospodarske politike z izboljšanjem varnosti, organiziranjem smotrne uporabe omejenih virov in povečanjem zanesljivosti proizvodov na področju proizvodnih okolij, industrijske opreme, železnic in elektronskih komunikacij.
- Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (ELASA, Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse) je odgovorna za projekt EstWin, namestitev optičnih kablov in gradnjo priključnih točk.
- Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL, Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit) združuje estonska podjetja IKT, spodbuja njihovo sodelovanje, predstavlja njihova skupna stališča glede razvoja širokopasovnega omrežja in deluje kot kompetenčni center.
- Organ za informacijski sistem (RIA, Riigi Infosüsteemi Amet) je izvajalec strukturne pomoči Evropske unije, ki upravlja podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pri izgradnji širokopasovnega zalednega omrežja.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Estonska digitalna agenda 2030 je bila sprejeta 7. oktobra 2021. Strategija je v skladu s cilji povezljivosti gigabitne družbe. Splošni cilj strategije je doseči visokohitrostne, zanesljive in cenovno dostopne elektronske komunikacijske povezave v državi do leta 2030, ne glede na lokacijo. Za uresničitev vizije so bili določeni trije posebni cilji:
- digitalna uprava, tj. uporaba digitalnih rešitev v javnem sektorju,
- elektronske komunikacije, tj. povezljivosti, in
- nacionalna kibernetska varnost.
Do leta 2030 bi morale biti v Estoniji na voljo ultrahitre, zanesljive in cenovno dostopne telekomunikacijske povezave ne glede na lokacijo, kar bi omogočilo ustvarjanje in uporabo inovativnih storitev. Vsi bi morali imeti dostop do povezav s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki se lahko poveča do 1 Gb/s. Vlada bo podprla razvoj zelo visokozmogljivih dostopovnih omrežij na podeželskih območjih, kjer telekomunikacijska podjetja ne vlagajo pod konkurenčnimi pogoji.
Podpora bo dodeljena tudi za a) vzpostavitev osnovne infrastrukture na glavnih prometnih koridorjih v Estoniji, ki bo omogočala neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G, b) varno pokritost izbranih stanovanjskih in poslovnih območij z omrežjem 5G ter c) potrebne priprave za uvedbo omrežja 6G, ko bo zadevna tehnologija prišla na trg.
Estonija želi s svojim načrtom za 5G doseči povezljivost 5G v večjih mestih do leta 2023 in vzdolž prometnih koridorjev do leta 2025. Na ravni ministrstev je bila ustanovljena posebna delovna skupina za 5G. Trenutno poteka delo za oceno poslovne uporabe in iskanje modela financiranja za uvedbo 5G. Organi so se zavezali tudi k sodelovanju z Latvijo in Litvo pri koridorjih 5G v okviru projekta Via Baltica. Baltske države želijo ob koridorju kartirati elektronsko komunikacijsko infrastrukturo in opredeliti infrastrukturne vrzeli.
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
Estonski organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA) je razvil osrednje orodje za kartiranje (aplikacija za pokritost s komunikacijami) razpoložljivosti širokopasovnih storitev. To je interaktivni portal, kjer lahko uporabniki dobijo informacije o razpoložljivosti širokopasovnih storitev v Estoniji.
Estonski načrt za okrevanje in odpornost digitalni preobrazbi namenja 208 milijonov EUR (24 %). Pričakuje se, da bo celoten znesek porabljen za prizadevanja za doseganje ciljev digitalnega desetletja. Znatne digitalne naložbe vključujejo 93 milijonov EUR za nadgradnjo digitalnih vladnih storitev, ki temeljijo na najnovejših tehnologijah, 58 milijonov EUR za podporo 230 MSP pri njihovem digitalnem prehodu in 24 milijonov EUR za uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih.
Poleg tega je bilo za podporo izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih med letoma 2023 in 2027 iz ESRR dodeljenih 45 milijonov EUR za izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih.
Projekt EstWin
Leta 2009 sta ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL) ustanovila estonsko fundacijo za razvoj širokopasovnih povezav (ELASA), da bi izvedla projekt EstWin in vsem stanovanjskim hišam, podjetjem in organom omogočila povezavo s širokopasovnim omrežjem naslednje generacije s hitrostjo prenosa do 100 Mb/s. Te naložbe so namenjene spodbujanju komplementarnega uvajanja priključkov na zadnjem delu poti s strani komercialnih telekomunikacijskih operaterjev. V okviru projekta je bilo na podeželskih območjih in v naseljih z manj kot 10 000 prebivalci, kjer optičnih omrežij prej ni bilo in kjer operaterji niso imeli predhodnih načrtov za njihovo namestitev, vzpostavljenih približno 7 000 km optičnih zalednih omrežij. Projekt EstWin se med drugim financira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Izvedeni in načrtovani deli omrežja so prikazani na spletnem zemljevidu. Projekt EstWin se zaključuje, zaledno omrežje je skoraj dokončano, pokriti pa je treba le še majhen del jugovzhodne Estonije.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Estoniji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah, pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami in stroških so na voljo v poročilih o pregledu stanja in poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v evropskem observatoriju 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Estonska digitalna agenda 2030
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
estonščini
Kontaktni podatki
BCO Estonia (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Estonsko ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije (MKM, Majandus-ja Kommunikatsiooniministeerium)
Naslov: Suur-Ameerika 1, 10129 Talin, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +372 639 76 81
Spletna stran
Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet)
Naslov: Sõle 23 A, Talin 10614, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +372 667 2000
Spletna stran
Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse)
Naslov: Harju 6, 10130 Talin, Estonija
Kontakt po e-pošti
Telefon: +372 6310555
Spletna stran
Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit)
Naslov: Lõõtsa 6, 11415 Talin, Estonija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: + 372 6177 145
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende za leto 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti hitrost 1 Gb/s.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave do gigabitne družbe je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.