Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Estoniji
Estonska digitalna agenda 2030 se osredotoča na razvoj digitalnih javnih storitev, kibernetsko varnost in izboljšanje povezljivosti po vsej državi.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Postopek postavitve širokopasovnih povezav upravlja Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije (MKM, Majandus-ja Kommunikatsiooniministeerium). Ministrstvo je odgovorno za širokopasovno strategijo in zakonodajo.
- Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativniorgan (TTJA, Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet) je vladna organizacija, ki deluje na upravnem področju Ministrstva za gospodarstvo in komunikacije. Nadzoruje in ureja tehnične standarde ter zbira tržne podatke. Cilj Nadzornega organa je pomagati pri izvajanju nacionalne gospodarske politike z izboljšanjem varnosti, organiziranjem hitre uporabe omejenih virov in povečanjem zanesljivosti proizvodov na področju proizvodnih okolij, industrijske opreme, železnice in elektronskih komunikacij.
- Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav ( ELASA, EestiLairiba Arenduse Sihtasutuse) je odgovorna za projekt EstWin, namestitev optičnih kablov in gradnjo priključnih točk.
- Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL, Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit) združuje estonska podjetja IKT, spodbuja njihovo sodelovanje, predstavlja skupna stališča glede razvoja širokopasovnih omrežij in deluje kot kompetenčni center.
- Organ za informacijski sistem (RIA, Riigi Infosüsteemi Amet) je izvajalski subjekt strukturne pomoči Evropske unije, ki upravlja podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj pri gradnji zalednega širokopasovnega omrežja.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Estonska digitalna agenda 2030 je bila sprejeta 7. oktobra 2021. Strategija je v skladu s cilji povezljivosti gigabitne družbe. Splošni cilj strategije je doseči hitre, zanesljive in cenovno dostopne elektronske komunikacijske povezave v državi do leta 2030, ne glede na lokacijo. Za uresničitev vizije so bili določeni trije specifični cilji:
- digitalna uprava, tj. uporaba digitalnih rešitev v javnem sektorju,
- elektronske komunikacije, tj. povezljivosti, in
- nacionalna kibernetska varnost.
Do leta 2030 bi morale biti v Estoniji ne glede na lokacijo na voljo ultra hitre, zanesljive in cenovno dostopne telekomunikacijske povezave, kar bi omogočilo ustvarjanje in uporabo inovativnih storitev. Vsi bi morali imeti dostop do povezav s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, ki se lahko povečajo do 1 Gbps. Vlada bo podprla razvoj zelo visokozmogljivih dostopovnih omrežij na podeželskih območjih, kjer telekomunikacijska podjetja ne vlagajo pod konkurenčnimi pogoji.
Podpora bo dodeljena tudi a) vzpostavitvi osrednje infrastrukture v glavnih prometnih koridorjih v Estoniji, kar bo omogočilo neprekinjeno pokritost 5G, b) varni pokritosti izbranih stanovanjskih in poslovnih območij s 5G in c) potrebnih pripravah za sprejetje 6G, ko bo ustrezna tehnologija prišla na trg.
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
Estonski regulativni organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (TTJA) je razvil osrednje orodje za kartiranje (aplikacija za pokrivanje sporočil) o razpoložljivosti širokopasovnih storitev. To je interaktivni portal, kjer lahko uporabniki dobijo informacije o razpoložljivosti širokopasovnih storitev v Estoniji.
Načrt za okrevanje in odpornost: Skupno je 208 milijonov EUR namenjenih digitalnim ciljem. Pričakuje se, da bo podpora za uporabo VHCN na podeželskih območjih (komponenta 3 „Digitalna država“ s proračunom v višini 24,3 milijona EUR) zagotovila širši dostop do spletnih storitev. 8.000 lokacij je opremljenih z VHCN v okviru te naložbe.
Projekt EstWin
Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (ITL) sta leta 2009 ustanovila Estonsko fundacijo za razvoj širokopasovnih povezav (ELASA), da bi izvedla projekt EstWin in vsem stanovanjskim hišam, podjetjem in organom dala možnost, da se povežejo s širokopasovnim omrežjem naslednje generacije s hitrostjo prenosa do 100 Mb/s. Te naložbe so namenjene spodbujanju komplementarnega uvajanja povezav na zadnjem delu poti s strani komercialnih telekomunikacijskih operaterjev. Projekt je na podeželskih območjih in v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci, kjer prej ni bilo optičnih omrežij in kjer operaterji niso imeli načrtov za njihovo namestitev, razširil približno 7 000 km optičnih omrežij. EstWin se med drugim financira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI). Izvedeni in načrtovani deli omrežja so prikazani na spletnem zemljevidu. Projekt EstWin se bliža zaključku, zaledno omrežje je skoraj dokončano in le majhen del jugovzhodne Estonije je treba pokriti.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Estoniji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti EU ter tiskovni dokumenti
Angleščina
- Estonska digitalna agenda 2030
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
- Estonija – poročila za posamezne države o uspešnosti na področju digitalizacije: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalne javne storitve in več
Estonščina
Kontaktni podatki
BCO Estonija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Estonsko ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije (MKM, Majandus-ja Kommunikatsiooniministeerium)
Naslov: Suur-Ameerika 1, 10129 Talin, Estonija Kontakt preko e-pošte Telefon: +372 639 76 81 Spletna stran
Organ za varstvo potrošnikov in tehnični regulativni organ (Tarbijakaitse ja Tehnilise Järelevalve Amet)
Naslov: Sõle 23 A, Tallinn 10614, Estonija Kontakt preko e-pošte Telefon: +372 667 2000 Spletna stran
Estonska fundacija za razvoj širokopasovnih povezav (Eesti Lairiba Arenduse Sihtasutuse)
Naslov: Harju 6, 10130 Tallinn, Estonija Kontakt preko e-pošte Telefon: +372 6310555 Spletna stran
Estonsko združenje za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (Eesti Infotehnoloogia ja Telekommunikatsiooni Liit)
Naslov: Lõõtsa 6, 11415 Talin, Estonija Kontakt preko e-pošte Telefon: +372 6177 145 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.