Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in zmanjšanjem upravnih bremen daje prednost tržno usmerjeni uvedbi širokopasovnih povezav.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Belgiji
Nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave, napovedan aprila 2021, bo odpravil preostala bela območja, na katerih storitve visokih hitrosti niso na voljo, in zajema obdobje 2022–2024. Podpira doseganje evropskih ciljev glede gigabitne povezljivosti do leta 2025.
Nacionalna in regionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Namestnik predsednika vlade in minister za javno upravo, javna podjetja, telekomunikacije in poštne storitve sta pristojna za vprašanja v zvezi s telekomunikacijami, skupaj z državnim sekretarjem za digitalizacijo pa sta pristojna za vprašanja v zvezi z digitalno agendo.
- Zvezna javna služba za gospodarstvo, MSP, samozaposlene in energijo je zvezna javna služba, pristojna za gospodarsko politiko v Belgiji. FPS podpira belgijski telekomunikacijski sektor pri razvoju in izvajanju predpisov ter spodbujanju inovacij.
- Belgijski inštitut za poštne storitve in telekomunikacije (BIPT) je regulativni organ za elektronske komunikacije. Med drugim ima nalogo spodbujati konkurenco, prispevati k razvoju notranjega trga in zaščititi interese uporabnikov. BIPT je vključen v številne vidike nacionalne strategije za širokopasovne povezave. Zlasti zbira, analizira in predstavlja informacije o zagotavljanju širokopasovnih storitev, da bi se spodbudila uvedba širokopasovnih omrežij in opredelile preostale bele lise. BIPT je vzpostavila spletno stran www.fibreinfo.be, ki obvešča o uvedbi optičnih vlaken. Odgovori na vprašanja končnih uporabnikov, operaterjev, občin in lastnikov nepremičnin o tehnologiji, možnostih, pravicah in obveznostih itd. v zvezi z optičnimi vlakni.
- Valonija: Agence du Numérique (AdN) je javnopravna družba z omejeno odgovornostjo, odgovorna za razvoj IKT v Valoniji. Agence du Numérique je odgovorna za izvajanje strategije za digitalno Valonijo za obdobje 2019–2024, ki jo je vzpostavila valonska vlada, da bi zapolnila vrzel v digitalnem razvoju, vključno s širokopasovnimi omrežji, in regiji pomagala pri digitalni preobrazbi.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Digitalna Belgija določa pet prednostnih nalog:
- digitalna infrastruktura,
- digitalno zaupanje in digitalna varnost,
- digitalno upravljanje,
- digitalno gospodarstvo in
- Digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta.
Belgijski zvezni svet ministrov je 30. aprila 2021 začel izvajati nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave, s katerim naj bi odpravili preostale bele lise, na katerih storitve visokih hitrosti niso na voljo (ocenjenih 138 000 gospodinjstev). V skladu z načrtom bodo bele lise (ocenjene na 2 % ozemlja) kartirane kot prvi korak k lažjemu uvajanju visokohitrostnih storitev, na primer s spodbujanjem naložb operaterjev. Poleg tega bo ustanovljena posebna vladna enota, odgovorna za izvajanje načrta in spremljanje napredka, medtem ko bo kompetenčni urad za širokopasovne povezave obravnaval vsa pomembna vprašanja v zvezi s sodelovanjem med javnimi in zasebnimi deležniki ter podpiral izvajanje nabora orodij EU za povezljivost. Načrt je zgrajen okoli 5 osi:
- kartiranje pokritosti omrežja in opredelitev belih lis,
- olajševanje postavitve širokopasovnih povezav z vzpostavitvijo začasnih nacionalnih uradov za usklajevanje, ki bodo obširneje usklajevali sodelovanje med javnimi organi in operaterji ali vlagatelji, ter izvajanje nabora orodij EU za povezljivost,
- spodbujanje naložb v bela območja brez hitrega interneta,
- ustvarjanje podpore za uvedbo optičnih vlaken in 5G prek spletnega mesta približno 5G www.over5g.be,
- vzpostavitev celičnega širokopasovnega omrežja v okviru gospodarstva FPS.
Vlada z zmanjšanjem upravnih bremen in znižanjem stroškov uvajanja omrežnih operaterjev spodbuja uvajanje novih širokopasovnih tehnologij (optika, napredna tehnologija LTE, 5G). Na primer, vsaka hiša, ki se gradi ali obnavlja v prihodnosti, bo morala biti pripravljena na vlakna. Poleg tega naj bi proaktivni okvir 5G zagotovil, da bo Belgija pripravljena na uvedbo interneta vsega.
Belgijska vlada se zavezuje, da bo zmanjšala upravna bremena in stroške postavitve infrastruktur IKT. Strategijo pregleduje nova vlada v sodelovanju s številnimi deležniki iz industrije (Digital Minds).
Digitalna Valonija 2019–2024 določa okvir za ukrepe valonske vlade v zvezi z digitalno preobrazbo Valonije. Digitalna Valonija temelji na osmih meddisciplinarnih izzivih, ki tvorijo njen strukturirani okvir in njegove ključne elemente za vse sprejete odločitve in ukrepe v okviru petih tem digitalne Valonije. Eden od izzivov je Giga Region - Super-hitra širokopasovna povezava za vse kot temelj digitalnih pobud.
Ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Belgija je napovedala načrte za oceno potrebe po izvzetjih iz dovoljenj, opredelitev priložnosti za nadaljnjo digitalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, zagotovitev smernic lokalnim subjektom, ki ne bi zaračunavali pristojbin na podlagi stroškov, nadaljnje izboljšanje digitalne razpoložljivosti informacij, zlasti s krepitvijo sinergij med različnimi viri, in spodbujanje dostopa do fizične infrastrukture javnih organov.
Načrt za okrevanje in odpornost: načrt vključuje naložbe in ključne reforme, povezane s povezljivostjo. Belgija je na zvezni ravni odobrila nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave. Vključuje kartiranje povezljivosti, ki državi omogoča, da opredeli morebitna bela območja in spodbudi naložbe na teh območjih.
Zvezna vlada se je tudi odločila, da bo v prihodnjih letih vložila 41 milijonov EUR v uvedbo fiksnega širokopasovnega interneta na tako imenovanih belih lisah.
Na regionalni ravni bodo vse regije razmislile o spremembi svojih emisijskih norm za elektromagnetna polja, ki trenutno ovirajo uvedbo 5G, zlasti v Valoniji in regiji Bruselj. 19,5 milijona EUR bo namenjenih podpori uporabe tehnologije FTTH v nemško govoreči skupnosti. Valonija bo vlagala tudi v povezovanje poslovnih parkov in šol (70,3 milijona EUR).
Širokopasovno kartiranje: BIPT zagotavlja sistem kartiranja za širokopasovne povezave (na tehnologijo), ki prikazuje, kje je dostop do interneta na voljo pri določeni hitrosti. Na ta način je mogoče opredeliti območja, kjer še ni visokozmogljive infrastrukture (bele lise) in so potrebni dodatni ukrepi. Poleg mobilnih in širokopasovnih zemljevidov bo BIPT razvila tudi namensko optično karto FTTH.
Obstajajo orodja za kartiranje z informacijami o infrastrukturi, zagotovljenimi na regionalni ravni. Primer je podatkovna zbirka portala KLIP – Kabel en Leiding Informatie v Flandriji, ki zagotavlja ustrezne informacije za načrtovanje, prosilce za dovoljenje, kabelske operaterje in operaterje cevovodov ter javno upravo.
Podoben portal obstaja na zvezni ravni: KLIM-CICC – Kontaktirajte zvezne informacijske službe Câbles et Conduites. Pri načrtovanju del se lahko preveri, ali obstajajo instalacije in cevovodi za prevoz nevarnih proizvodov ali visokonapetostni kabli ter drugi kabli ali vodi v bližini, ali pa se dela najavijo kabelskim operaterjem in kabelskim operaterjem, ki bodo zagotovili vse potrebne informacije.
Regija Valonija ima tudi svoj spletni portal za pomoč pri usklajevanju načrtovanja del, imenovan Powalco. Digitalna Valonija je vzpostavila novo regionalno platformo za opozarjanje na težave s širokopasovno povezljivostjo: Digitalna Valonija Connect. Ta platforma je bila razvita v sodelovanju s tremi mobilnimi telekomunikacijskimi operaterji v okviru sporazuma „ToP“.
GIPOD v Flamski regiji in Osiris v regiji glavnega mesta Bruselj sta portala, ki pomagata pri usklajevanju gradbenih del.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Belgiji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah, pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami in stroških so na voljo v poročilih o pregledu stanja in poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v evropskem observatoriju 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
- Digitalna Belgija
- fiberinfo – osrednja informacijska točka o uvedbi optičnih vlaken v Belgiji
- Strategija za digitalno Valonijo za obdobje 2019–2024
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
- Načrt za pasmo
- Vse nad 5G
Kontaktni podatki
BCO Belgium (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Zvezna javna služba za gospodarstvo, mala in srednja podjetja, srednji razredi in energijo
Naslov: Rue du Progrès 50 – 1210 Bruxelles, Belgija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +32 22778878
Spletna stran
FPS Economy, SMEs, Self-Employed and Energy – Generalni direktorat za gospodarsko ureditev
Naslov: City Atrium, Rue du Progrès 50, 1210 Bruselj, Belgija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +32 22777759
Spletna stran
Agence du Numérique (Valonija)
Naslov: Avenue Prince de Liège 133, 5100 Jambes-Namur, Belgija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +32 81 77 80 58
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende za leto 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti hitrost 1 Gb/s.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave do gigabitne družbe je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.