
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Belgiji
Nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave, napovedan aprila 2021, bo odpravil preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo, in zajema obdobje 2022–2024. Podpira doseganje ciljev evropske gigabitne povezljivosti za leto 2025.
Nacionalna in regionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Podpredsednik vlade in minister za javno upravo, javna podjetja, telekomunikacije in poštne storitve sta pristojna za vprašanja v zvezi s telekomunikacijami, skupaj z državnim sekretarjem za digitalizacijo pa sta pristojna za vprašanja v zvezi z digitalno agendo.
- Gospodarstvo FPS, mala in srednja podjetja, samozaposleni in energetika so zvezna javna služba, pristojna za gospodarsko politiko v Belgiji. FPS podpira belgijski telekomunikacijski sektor pri razvoju in izvajanju predpisov ter spodbujanju inovacij.
- Belgijski inštitut za poštne storitve in telekomunikacije (BIPT) je regulator elektronskih komunikacij. Med drugim ima nalogo spodbujati konkurenco, prispevati k razvoju notranjega trga in zaščititi interese uporabnikov. BIPT je vključen v številne vidike nacionalne širokopasovne strategije. Zlasti zbira, analizira in predstavlja informacije o ponudbi širokopasovnih storitev, da se spodbudi uvajanje širokopasovnih omrežij in opredelijo preostale bele lise. BIPT je začel spletno stran www.fibreinfo.be obveščati o uvedbi optičnih vlaken. Odgovarja na vprašanja končnih uporabnikov, operaterjev, občin in lastnikov nepremičnin o tehnologiji, možnostih, pravicah in obveznostih itd. v zvezi z vlakni.
- Strani, ki se povezujejo na Valonija Agence du Numérique (AdN) je družba z omejeno odgovornostjo na podlagi javnega prava, zadolžena za razvoj IKT v Valoniji. Agence du Numérique je zadolžena za izvajanje strategije za digitalno Valonijo za obdobje 2019–2024, ki jo je uvedla valonska vlada, da bi zapolnila vrzel v digitalnem razvoju, vključno s širokopasovnimi omrežji, in pomagala regiji pri digitalni preobrazbi.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Digitalna Belgija določa pet prednostnih nalog:
- Digitalna infrastruktura,
- Digitalno zaupanje in digitalna varnost,
- Digitalna vlada,
- Digitalno gospodarstvo in
- Digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta.
Belgijski zvezni svet ministrov je 30. aprila 2021 začel izvajati nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave, ki naj bi odpravil preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo (ocenjeno na 138 000 gospodinjstev). V skladu z načrtom bodo bele lise (ocenjene na 2 % ozemlja) kartirane kot prvi korak k lažjemu uvajanju storitev visoke hitrosti, na primer s spodbujanjem naložb operaterjev. Poleg tega bo vzpostavljena posebna vladna enota, pristojna za izvajanje načrta in spremljanje napredka, medtem ko bo kompetenčni urad za širokopasovne povezave obravnaval vsa pomembna vprašanja v zvezi s sodelovanjem med javnimi in zasebnimi deležniki ter podprl izvajanje zbirke orodij EU za povezljivost. Načrt je zgrajen okoli 5 osi:
- kartiranje pokritosti omrežja in opredelitev belih območij,
- olajševanje uvedbe širokopasovnih povezav z vzpostavitvijo začasnega nacionalnega povezovalnega trga, ki bo obširno usklajeval sodelovanje med javnimi organi in operaterji ali vlagatelji ter izvajanje nabora orodij EU za povezljivost,
- spodbujanje naložb v bela območja brez hitrega interneta,
- ustvarjanje podpore za optična vlakna in uvedbo 5G prek spletne strani o 5G www.over5g.be,
- vzpostavitev celičnega širokopasovnega omrežja v gospodarstvu FPS.
Vlada z zmanjšanjem upravnih bremen in znižanjem stroškov uvajanja omrežnih operaterjev spodbuja uvajanje novih širokopasovnih tehnologij (fibre, LTE napredno, 5G). Na primer, vsaka hiša, ki bo zgrajena ali obnovljena v prihodnosti, bo morala biti pripravljena na vlakno. Poleg tega je proaktiven okvir 5G zagotoviti, da bo Belgija pripravljena, ko bo uveden internet vsega.
Belgijska vlada se zavezuje, da bo zmanjšala upravna bremena in stroške uvedbe infrastrukture IKT. Strategijo pregleduje nova vlada v sodelovanju s številnimi zainteresiranimi stranmi iz industrije (digitalni umi).
Digitalna Valonija 2019–2024 določa okvir za ukrepe valonske vlade v smislu digitalne preobrazbe Valonije. Digitalna Valonija je sestavljena iz osmih meddisciplinarnih izzivov, ki tvorijo njen strukturiran okvir in njene ključne elemente za vse sprejete odločitve in ukrepe, sprejete v okviru petih tem digitalne Valonije. Eden od izzivov je Giga regija – super hitra širokopasovna povezava za vse kot temelj digitalnih pobud.
Ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
Časovni načrt za izvajanje nabora orodij za povezljivost: Belgija je napovedala načrte za oceno potrebe po oprostitvi dovoljenj, opredelitev priložnosti za nadaljnjo digitalizacijo postopkov za pridobitev dovoljenja, zagotavljanje smernic lokalnim subjektom, ki ne bi zaračunavali pristojbin na podlagi stroškov, nadaljnje izboljšanje digitalne razpoložljivosti informacij, zlasti s krepitvijo sinergij med različnimi viri, in spodbujanje dostopa do fizične infrastrukture javnih organov.
Načrt za okrevanje in odpornost: načrt vključuje naložbe in ključne reforme, povezane s povezljivostjo. Na zvezni ravni je Belgija odobrila nacionalni načrt za fiksne in mobilne širokopasovne povezave. Vključuje kartiranje povezljivosti, ki državi omogoča, da opredeli potencialne bele lise in spodbudi naložbe v ta območja.
Zvezna vlada se je tudi odločila, da bo v prihodnjih letih vložila 41 milijonov EUR v uvedbo fiksnega širokopasovnega interneta v tako imenovanih belih lisah.
Na regionalni ravni bodo vse regije razmislile o spremembi svojih emisijskih norm elektromagnetnih polj, ki trenutno ovirajo uvajanje 5G, zlasti v Valoniji in bruseljski regiji. 19,5 milijona evrov bo namenjenih podpori uvajanja FTTH v nemško govoreči skupnosti. Valonija bo vlagala tudi v povezovanje poslovnih parkov in šol (70,3 milijona EUR).
Kartiranje širokopasovnih povezav: BIPT zagotavlja sistem kartiranja širokopasovnih povezav (po tehnologiji), ki prikazuje, kje je dostop do interneta na voljo pri določeni hitrosti. Na ta način je mogoče opredeliti območja, kjer visokozmogljiva infrastruktura še ni prisotna (bele lise) in so potrebni dodatni ukrepi. Poleg mobilnih in širokopasovnih zemljevidov bo BIPT razvil tudi namenski zemljevid optičnih vlaken FTTH.
Obstajajo orodja za kartiranje z informacijami o infrastrukturi na regionalni ravni. Primer je podatkovna zbirka KLIP – Kabel en Leiding Informatie Portal v Flandriji, ki zagotavlja ustrezne informacije za načrtovanje, prosilce za dovoljenja, kabelske in cevovodne operaterje ter javno upravo.
Podoben portal obstaja na zvezni ravni: Klim-CICC – Kontakt zvezne informacije Câbles et Conduites. Tukaj lahko pri načrtovanju del preverimo, ali obstajajo kakršne koli instalacije in cevovodi za prevoz nevarnih izdelkov ali visokonapetostnih kablov ter drugih kablov ali vodov v bližini, ali pa najavimo dela kabelskim operaterjem in kabelskim operaterjem, ki bodo zagotovili vse potrebne informacije.
Regija Valonija ima tudi lasten spletni portal za pomoč pri usklajevanju načrtovanja del, imenovan Powalco. Digitalna Valonija je vzpostavila novo regionalno platformo za opozarjanje na težave s širokopasovno povezljivostjo: Digitalno valonsko povezavo. Ta platforma je bila razvita s sodelovanjem treh mobilnih telekomunikacijskih operaterjev v okviru sporazuma „ToP“.
GIPOD v flamski regiji in Osiris v regiji glavnega mesta Bruselj sta portala, ki pomagata pri usklajevanju gradbenih del.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Belgiji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti EU ter tiskovni dokumenti
- Digitalna Belgija
- Fiberinfo – osrednja informacijska točka o uvajanju vlaken v Belgiji
- Digitalna strategija Valonije za obdobje 2019–2024
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami
- Breedbandplan
- Več kot 5G
Kontaktni podatki
BCO Belgija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Zvezno gospodarstvo javnih služb, MSP, srednji razredi in energetika
Naslov: Rue du Progrès 50–1210 Bruxelles, Belgija Kontakt preko e-pošte Telefon: +32 2 2 77 88 78 Spletna stran
FPS Gospodarstvo, MSP, samozaposleni in energetika – Generalni direktorat za gospodarsko regulacijo
Naslov: City Atrium, Rue du Progrès 50, 1210 Bruselj, Belgija Kontakt po elektronski pošti: +32 2 277 77 59 Spletna stran
Agence du Numérique (Valonija)
Naslov: Avenue Prince de Liège 133, 5100 Jambes-Namur, Belgija Kontakt preko e-pošte Telefon: +32 81 77 80 58 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.