Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Širokopasovna povezava v Sloveniji

Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.

    zastava Slovenije

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Sloveniji

Razvojni načrt za gigabitno infrastrukturo 2030 in slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 sta v skladu s cilji gigabitne družbe in digitalnega desetletja.

Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav

Pristojni organi

  • Ministrstvo za digitalno preobrazbo Slovenijeje odgovorno zapolitični okvir nacionalne širokopasovne strategije in deluje kot kompetenčni urad za širokopasovna omrežja (BCO).
  • Agencija za komunikacijska omrežja in storitve(AKOS) deluje kot nacionalni regulator za telekomunikacije, ki spodbuja in spremlja konkurenco, preglednost in nadaljnji razvoj komunikacijskih omrežij in trgov.
  • Inštitut Tehnološka mreža IKT (Zavod Tehnološka mreža IKT) razvija in krepi mehanizme, znanje in orodja, ki omogočajo učinkovite storitve, povezane s prenosom tehnologij, inovacijami, upravljanjem in varstvom intelektualne lastnine.

Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav

Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – Digitalna Slovenija 2020 (marec 2016). Okvirna strategija določa ključne strateške razvojne cilje Slovenije na tem področju in združuje načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in strategijo za kibernetsko varnost v enoten strateški okvir. Slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 je bil posodobljen leta 2018. V skladu s posodobljenim načrtom so cilji Slovenije v skladu s cilji gigabitne družbe.

Slovenska razvojna strategija 2030 ima pet glavnih stebrov: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, (ii) učenje za življenje in skozi življenje, (iii) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, (iv) dobro ohranjeno naravno okolje, (v) visoka stopnja sodelovanja, kompetence in učinkovitost upravljanja.

Strategija za digitalno preobrazbo gospodarstva (januar 2022) je del ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponente digitalne preobrazbe podjetij. Obravnava tri glavna ali prednostna področja: (I) napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva, (ii) učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo ter (iii) odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalnega gospodarstva.

Strateški cilji načrta za razvoj gigabitne infrastrukture do leta 2030 so v skladu s cilji gigabitne družbe in digitalnega desetletja:

  • gigabitna povezljivost za vse glavne dejavnike družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni ponudniki javnih storitev ter digitsko intenzivna podjetja, do konca leta 2025,
  • stalno pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne kopenske prometne poti do konca leta 2025,
  • Dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s uporabniku, ki ga je mogoče do konca leta 2025 nadgraditi na gigabitno hitrost za vsa podeželska in mestna gospodinjstva,
  • gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja na podeželskih in mestnih območjih do konca leta 2030,
  • pokritost vseh poseljenih območij16 z omrežjem 5G do konca leta 2030.

Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav

  • Ukrepi za regulacijo: Izvajajo se zakonodajni in regulativni ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje konkurence in pravočasnega doseganja želenih ciljev v zvezi z razširitvijo širokopasovnih omrežij v Sloveniji. Njihov cilj je izboljšati regulativno predvidljivost in odpraviti ovire za naložbe, s čimer bi Slovenija postala privlačnejša za vlagatelje. Na voljo je javni pregled operativnih podatkov.
  • Državna pomoč in drugi ukrepi: Slovenija je mobilizirala finančna sredstva iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2014–2020 in podprla širitev širokopasovnih omrežij z izvajanjem metod zniževanja stroškov, ki bi lahko koristile vsem operaterjem. Ti vključujejo podrobno kartiranje in analize pokritosti, odprte razpise in regulativne ukrepe, ki zagotavljajo omrežja z odprtim dostopom in uporabo obstoječe infrastrukture.
  • Kartiranje širokopasovnih povezav: Orodje za kartiranje infrastrukture PROSTOR razvija Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Sistem kartiranja predstavlja grafično obliko podatkov o kanalih, kablih, vozliščih, baznih postajah itd. Sistem zbira podatke o napravah operaterjev elektronskih komunikacij, predvsem o lokaciji in vrsti uporabljenih omrežij. Državljani lahko preverijo razpoložljivost širokopasovnih povezav, ki jih zagotavljajo operaterji.

Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja

  • Državna pomoč (posebne dejavnosti – ESRR in EKSRP): V skladu z načrtom za razvoj širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 skupni ocenjeni stroški za razvoj širokopasovnih povezav v skladu s cilji znašajo 365 milijonov EUR (javna in zasebna sredstva). Načrti za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 predvidevajo skupno dodelitev 72,5 milijona EUR sredstev EU za vzpostavitev širokopasovnih povezav.
  • Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva naložbe v povezljivost (30 milijonov EUR) za premostitev digitalnega razkoraka. Načrt vključuje razvoj časovnega načrta za zbirko orodij za povezljivost za spodbujanje uvajanja 5G in širokopasovnih povezav z uvedbo najboljših praks.

Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Sloveniji

Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave

Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.

Nacionalne publikacije in dokumenti EU ter tiskovni dokumenti

Angleščina

Slovenščina

Kontaktni podatki

BCO Slovenija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za digitalno preobrazbo (Ministrstvo za digitalno preobrazbo)

Naslov: Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontakt preko e-pošte
Spletna stran

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije)

Naslov: Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +386 1 583 6300 Spletna stran

Inštitut za informacijsko-tehnološko omrežje (Zavod Tehnološka mreža IKT)

Naslov: Dunajska cesta 159, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +386 59 366 660 Spletna stran

Najnovejše novice

EU39 dosega 70 % pokritosti FTTH/B po podatkih FTTH Sveta Evrope

Po podatkih panorame trga Fibre to the Home/B (FTTTH/B) je EU39 (27 držav članic EU, Združeno kraljestvo, 4 države SND, Islandija, Izrael, Severna Makedonija, Norveška, Srbija, Švica in Turčija) dosegla 70-odstotno stopnjo pokritosti FTTH/B, od septembra 2023 244 milijonov domov in 121 milijonov naročnikov FTTH/B.

VIDEO |
ESRR financira širitev gigabitnih širokopasovnih povezav mesta Halle

Mesto Halle v vzhodni Nemčiji se odpravi na preobrazbeno pot, da bi razširilo svojo širokopasovno infrastrukturo, ki bo zadovoljila vse večje število prebivalcev in želje digitalnega gospodarstva. S povečanjem gigabitnega dostopa ta projekt spodbuja inovacije in socialno-ekonomski razvoj v regiji ter pomaga regiji pri doseganju ciljev digitalnega desetletja EU.

Povezane vsebine

Širša slika

Širokopasovne povezave v državah EU

Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.

Glej tudi

Širokopasovna povezava na Švedskem

Švedski nacionalni širokopasovni načrt, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske in ima cilje tako za mobilno pokritost kot za visokohitrostne širokopasovne povezave za gospodinjstva in podjetja.

Širokopasovna povezava v Romuniji

Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.

Širokopasovna povezava na Portugalskem

Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.

Širokopasovna povezava na Nizozemskem

Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.

Širokopasovna povezava na Malti

Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.

Širokopasovna povezava v Luksemburgu

Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.

Širokopasovne povezave v Litvi

Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.

Širokopasovna povezava v Latviji

Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.

Širokopasovna povezava v Italiji

Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.

Širokopasovna povezava na Irskem

Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Širokopasovna povezava na Madžarskem

Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.

Širokopasovna povezava v Grčiji

Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...

Širokopasovna povezava v Nemčiji

Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.

Širokopasovna povezava v Franciji

Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.

Širokopasovna povezava na Finskem

Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.

Širokopasovna povezava v Estoniji

Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.

Širokopasovna povezava na Danskem

Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...

Širokopasovna povezava na Češkem

Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.

Širokopasovna povezava na Cipru

Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.

Širokopasovna povezava na Hrvaškem

Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.

Širokopasovna povezava v Bolgariji

Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.

Širokopasovna povezava v Belgiji

Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...

Širokopasovna povezava v Avstriji

Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.