Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Sloveniji
Novi nacionalni širokopasovni načrt za Slovenijo je v pripravi in bo del strategije Digitalna Slovenija 2030. Slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 je v skladu s cilji gigabitne družbe. Za programsko obdobje 2014–2020 se načrtuje uporaba finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov za vzpostavitev širokopasovne infrastrukture v belih lisah.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenijejeodgovorno za politični okvir nacionalne širokopasovne strategije in deluje kot kompetenčni urad za širokopasovna omrežja (BCO).
- Agencija za komunikacijska omrežja in storitve(AKOS) deluje kot nacionalni regulator za telekomunikacije, ki spodbuja in spremlja konkurenco, preglednost in nadaljnji razvoj komunikacijskih omrežij in trgov.
- Inštitut Tehnološka mreža IKT (Zavod Tehnološka mreža IKT) razvija in krepi mehanizme, znanje in orodja, ki omogočajo učinkovite storitve, povezane s prenosom tehnologij, inovacijami, upravljanjem in varstvom intelektualne lastnine.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Vlada Republike Slovenije je (marec 2016) sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – Digitalna Slovenija 2020. Okvirna strategija določa ključne strateške razvojne cilje Slovenije na tem področju in združuje načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in strategijo za kibernetsko varnost v enoten strateški okvir. Slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 je bil posodobljen leta 2018. V skladu s posodobljenim načrtom so cilji Slovenije v skladu s cilji gigabitne družbe.
Novi nacionalni širokopasovni načrt za Slovenijo je v pripravi in bo del strategije Digitalna Slovenija 2030, ki bo določila krovni okvir za digitalno preobrazbo in vključila vse sektorske strategije. Ima štiri stebre: kompetence in ekosistem digitalnega vključevanja; varne in trajnostne digitalne infrastrukture, (iii) digitalne tehnologije in digitalna preobrazba podjetij; (IV) digitalizacijo javnih storitev. Načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2025, ki je v pripravi in naj bi bil sprejet leta 2022, vključuje posebne cilje v skladu s cilji gigabitne družbe za leto 2025: Pokritost 5G za mestna območja in glavne kopenske prometne poti, gigabitna povezljivost za šole, prometna vozlišča, ponudnike javnih storitev in digitalno intenzivna podjetja ter vsaj 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na 1 Gb/s za vse ljudi v državi. Vključuje tudi cilje povezljivosti iz programa Digital Decade 2030, ki ga Slovenija načrtuje doseči do leta 2028 (gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželskih in mestnih območjih, za vsa podjetja, druge spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja in 100-odstotno pokritost poseljenih območij s 5G).
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Ukrepi za regulacijo: Izvajajo se zakonodajni in regulativni ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje konkurence in pravočasnega doseganja želenih ciljev v zvezi z razširitvijo širokopasovnih omrežij v Sloveniji. Njihov cilj je izboljšati regulativno predvidljivost in odpraviti ovire za naložbe, s čimer bi Slovenija postala privlačnejša za vlagatelje. Na voljo je javni pregled operativnih podatkov.
- Državna pomoč in drugi ukrepi: Slovenija je mobilizirala finančna sredstva iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2014–2020 in podprla širitev širokopasovnih omrežij z izvajanjem metod zniževanja stroškov, ki bi lahko koristile vsem operaterjem. Ti vključujejo podrobno kartiranje in analize pokritosti, odprte razpise in regulativne ukrepe, ki zagotavljajo omrežja z odprtim dostopom in uporabo obstoječe infrastrukture.
- Kartiranje širokopasovnih povezav: Orodje za kartiranje infrastrukture PROSTOR razvija Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Sistem kartiranja predstavlja grafično obliko podatkov o kanalih, kablih, vozliščih, baznih postajah itd. Sistem zbira podatke o napravah operaterjev elektronskih komunikacij, predvsem o lokaciji in vrsti uporabljenih omrežij. Državljani lahko preverijo razpoložljivost širokopasovnih povezav, ki jih zagotavljajo operaterji.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja
- Državna pomoč (posebne dejavnosti – ESRR in EKSRP): V skladu z načrtom za razvoj širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 skupni ocenjeni stroški za razvoj širokopasovnih povezav v skladu s cilji znašajo 365 milijonov EUR (javna in zasebna sredstva). Načrti za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 predvidevajo skupno dodelitev 72,5 milijona EUR sredstev EU za vzpostavitev širokopasovnih povezav.
- Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva naložbe v povezljivost (30 milijonov EUR) za premostitev digitalnega razkoraka. Načrt vključuje razvoj časovnega načrta za zbirko orodij za povezljivost za spodbujanje uvajanja 5G in širokopasovnih povezav z uvedbo najboljših praks.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Sloveniji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti EU ter tiskovni dokumenti
Angleščina
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
- Slovenija – poročila za posamezne države o uspešnosti na področju digitalizacije: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalne javne storitve in več
Slovenščina
- Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020
- Digitalna Slovenija 2020
- Slovenska digitalna koalicija – digitalna.si
Kontaktni podatki
BCO Slovenija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo (Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo)
Naslov: Tržaška cesta 21, SI-1000 Ljubljana Kontakt preko e-pošte Telefon: +386 (0)1 400 33 78 Spletna stran
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije)
Naslov: Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontakt preko e-pošte Telefon: +386 1 583 6300 Spletna stran
Inštitut za informacijsko-tehnološko omrežje (Zavod Tehnološka mreža IKT)
Naslov: Dunajska cesta 159, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontakt preko e-pošte Telefon: +386 59 366 660 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Strategija Belgije za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digital Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.