Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Sloveniji
Načrt za razvoj gigabitne infrastrukture do leta 2030 podpira cilja gigabitne družbe do leta 2025 in digitalnega desetletja do leta 2030.
Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Slovensko ministrstvo za digitalno preobrazbojeodgovorno za politični okvir nacionalne strategije za širokopasovne povezave in deluje kot kompetenčni urad za širokopasovne povezave.
- Agencija zakomunikacijska omrežja in storitve (AKOS) deluje kot nacionalni regulativni organ za telekomunikacije, ki spodbuja in spremlja konkurenco, preglednost ter nadaljnji razvoj komunikacijskih omrežij in trgov.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Slovenska razvojna strategija 2030 ima pet glavnih stebrov
- Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
- Učenje za življenje in skozi življenje
- Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse
- Dobro ohranjeno naravno okolje
- Visoka raven sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Strategija za digitalno preobrazbo gospodarstva (januar 2022) je del ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponente digitalne preobrazbe podjetij. Obravnava tri glavna ali prednostna področja:
- Napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva
- Učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo
- Odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalnega gospodarstva
Strateški cilji načrta za razvoj gigabitne infrastrukture do leta 2030 so v skladu s cilji gigabitne družbe in digitalnega desetletja:
- Gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča ter glavni ponudniki javnih storitev in digitalno intenzivna podjetja, do konca leta 2025
- Stalna pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne kopenske prometne poti do konca leta 2025
- dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s za uporabnika, ki ga je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, za vsa podeželska in mestna gospodinjstva do konca leta 2025;
- Gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja na podeželskih in mestnih območjih do konca leta 2030
- Pokritost vseh poseljenih območij16 z omrežjem 5G do konca leta 2030
V dodatku (marca 2023) k načrtu za razvoj gigabitne infrastrukture so opredeljeni ključni kazalniki za doseganje ciljev načrta.
V strategiji Digitalna Slovenija 2030 (marec 2023) so predvideni ukrepi za spodbujanje hitrejšega razvoja digitalne preobrazbe na vseh področjih, od gigabitne infrastrukture do digitalne preobrazbe gospodarstva, digitalnih javnih storitev, poti do pametne družbe 5.0, kibernetske varnosti, digitalnih kompetenc in vključevanja.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Izvajajo se zakonodajni in regulativni ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje konkurence ter pravočasno doseganje želenih ciljev v zvezi s širitvijo širokopasovnih omrežij v Sloveniji. Njihov cilj je izboljšati regulativno predvidljivost in odpraviti ovire za naložbe, s čimer bi Slovenija postala privlačnejša za vlagatelje. Na voljo je javni pregled operativnih podatkov.
- Kar zadeva kartiranje širokopasovnih povezav, Geodetska uprava Republike Slovenije razvija orodje za kartiranje infrastrukture PROSTOR. Sistem kartiranja predstavlja grafično obliko podatkov o vodih, kablih, vozliščih, baznih postajah itd. Sistem zbira podatke o objektih operaterjev elektronskih komunikacij, predvsem o lokaciji in vrsti uporabljenih omrežij. Državljani lahko preverijo razpoložljivost širokopasovnih povezav, ki jih zagotavljajo operaterji.
- Geoportal AKOS je osrednji spletni portal za dostop in pregled prostorskih podatkov, vključno s podatki o infrastrukturi elektronskih komunikacij, omrežnih priključnih točkah, pokritosti s fiksnimi in mobilnimi omrežji ter podatki o namenih načrtovanih gradenj gospodarske javne infrastrukture.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva naložbe v povezljivost (30 milijonov EUR) za premostitev digitalnega razkoraka. Načrt vključuje razvoj časovnega načrta za nabor orodij za povezljivost za spodbujanje uvajanja 5G in širokopasovnih povezav z uvedbo dobrih praks.
Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Sloveniji
Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).
Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave
Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.
Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU
angleščini
- Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi v letu 2022
- Študija o nacionalnih načrtih za širokopasovne povezave v EU-27
- Poročila in analize o širokopasovni povezljivosti
slovenščini
- Strategija digitalne transformacije gospodarstva 2030
- Načrtovanje razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030
- Slovenska digitalna koalicija - digitalna.si
Kontaktni podatki
BCO Slovenija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za digitalno preobrazbo (Ministrstvo za digitalno preobrazbo)
Naslov: Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontakt preko e-pošte
Spletna stran
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Naslov: Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kontakt preko elektronske pošte
Telefon: +386 1 583 6300
Spletna stran
Zadnje novice
Povezane vsebine
Širša slika
Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da bo do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovila dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev povezljivosti EU.
Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.
Malteška širokopasovna politika je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.
Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...
V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.
Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.