Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Sloveniji
Razvojni načrt za gigabitno infrastrukturo 2030 in slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 sta v skladu s cilji gigabitne družbe in digitalnega desetletja.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Ministrstvo za digitalno preobrazbo Slovenijeje odgovorno zapolitični okvir nacionalne širokopasovne strategije in deluje kot kompetenčni urad za širokopasovna omrežja (BCO).
- Agencija za komunikacijska omrežja in storitve(AKOS) deluje kot nacionalni regulator za telekomunikacije, ki spodbuja in spremlja konkurenco, preglednost in nadaljnji razvoj komunikacijskih omrežij in trgov.
- Inštitut Tehnološka mreža IKT (Zavod Tehnološka mreža IKT) razvija in krepi mehanizme, znanje in orodja, ki omogočajo učinkovite storitve, povezane s prenosom tehnologij, inovacijami, upravljanjem in varstvom intelektualne lastnine.
Glavni cilji za razvoj širokopasovnih povezav
Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – Digitalna Slovenija 2020 (marec 2016). Okvirna strategija določa ključne strateške razvojne cilje Slovenije na tem področju in združuje načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in strategijo za kibernetsko varnost v enoten strateški okvir. Slovenski načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije do leta 2020 je bil posodobljen leta 2018. V skladu s posodobljenim načrtom so cilji Slovenije v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovenska razvojna strategija 2030 ima pet glavnih stebrov: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, (ii) učenje za življenje in skozi življenje, (iii) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, (iv) dobro ohranjeno naravno okolje, (v) visoka stopnja sodelovanja, kompetence in učinkovitost upravljanja.
Strategija za digitalno preobrazbo gospodarstva (januar 2022) je del ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponente digitalne preobrazbe podjetij. Obravnava tri glavna ali prednostna področja: (I) napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno preobrazbo gospodarstva, (ii) učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo ter (iii) odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalnega gospodarstva.
Strateški cilji načrta za razvoj gigabitne infrastrukture do leta 2030 so v skladu s cilji gigabitne družbe in digitalnega desetletja:
- gigabitna povezljivost za vse glavne dejavnike družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni ponudniki javnih storitev ter digitsko intenzivna podjetja, do konca leta 2025,
- stalno pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne kopenske prometne poti do konca leta 2025,
- Dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s uporabniku, ki ga je mogoče do konca leta 2025 nadgraditi na gigabitno hitrost za vsa podeželska in mestna gospodinjstva,
- gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja na podeželskih in mestnih območjih do konca leta 2030,
- pokritost vseh poseljenih območij16 z omrežjem 5G do konca leta 2030.
Glavni ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
- Ukrepi za regulacijo: Izvajajo se zakonodajni in regulativni ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje konkurence in pravočasnega doseganja želenih ciljev v zvezi z razširitvijo širokopasovnih omrežij v Sloveniji. Njihov cilj je izboljšati regulativno predvidljivost in odpraviti ovire za naložbe, s čimer bi Slovenija postala privlačnejša za vlagatelje. Na voljo je javni pregled operativnih podatkov.
- Državna pomoč in drugi ukrepi: Slovenija je mobilizirala finančna sredstva iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2014–2020 in podprla širitev širokopasovnih omrežij z izvajanjem metod zniževanja stroškov, ki bi lahko koristile vsem operaterjem. Ti vključujejo podrobno kartiranje in analize pokritosti, odprte razpise in regulativne ukrepe, ki zagotavljajo omrežja z odprtim dostopom in uporabo obstoječe infrastrukture.
- Kartiranje širokopasovnih povezav: Orodje za kartiranje infrastrukture PROSTOR razvija Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Sistem kartiranja predstavlja grafično obliko podatkov o kanalih, kablih, vozliščih, baznih postajah itd. Sistem zbira podatke o napravah operaterjev elektronskih komunikacij, predvsem o lokaciji in vrsti uporabljenih omrežij. Državljani lahko preverijo razpoložljivost širokopasovnih povezav, ki jih zagotavljajo operaterji.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja
- Državna pomoč (posebne dejavnosti – ESRR in EKSRP): V skladu z načrtom za razvoj širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 skupni ocenjeni stroški za razvoj širokopasovnih povezav v skladu s cilji znašajo 365 milijonov EUR (javna in zasebna sredstva). Načrti za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 predvidevajo skupno dodelitev 72,5 milijona EUR sredstev EU za vzpostavitev širokopasovnih povezav.
- Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva naložbe v povezljivost (30 milijonov EUR) za premostitev digitalnega razkoraka. Načrt vključuje razvoj časovnega načrta za zbirko orodij za povezljivost za spodbujanje uvajanja 5G in širokopasovnih povezav z uvedbo najboljših praks.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Sloveniji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti EU ter tiskovni dokumenti
Angleščina
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
- Slovenija – poročila za posamezne države o uspešnosti na področju digitalizacije: povezljivost, digitalna znanja in spretnosti, digitalne javne storitve in več
Slovenščina
- Strategija digitalne transformacije gospodarstva
- Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030
- Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020
- Digitalna Slovenija 2020
- Slovenska digitalna koalicija – digitalna.si
Kontaktni podatki
BCO Slovenija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za digitalno preobrazbo (Ministrstvo za digitalno preobrazbo)
Naslov: Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontakt preko e-pošteSpletna stran
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije)
Naslov: Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontakt preko e-pošte Telefon: +386 1 583 6300 Spletna stran
Inštitut za informacijsko-tehnološko omrežje (Zavod Tehnološka mreža IKT)
Naslov: Dunajska cesta 159, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontakt preko e-pošte Telefon: +386 59 366 660 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva doseči 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitna, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Namen osnutka madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da se do leta 2030 doseže 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.