Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Širokopasovne povezave na Madžarskem

Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.

    Madžarska zastava

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Madžarskem

Nacionalna strategija za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je bila odobrena leta 2021. Njegov cilj je 95 % gospodinjstev zagotoviti gigabitna omrežja, izboljšati digitalne spretnosti prebivalstva, podpreti digitalizacijo poslovnih procesov in povečati uporabo storitev e-uprave.

Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav

Pristojni organi

  • Za strategije v zvezi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s širokopasovnimi politikami, je pristojno ministrstvo za tehnologijo in industrijo (Technológiai és Ipari Minisztérium).
  • Vladna agencija za razvoj informacijske tehnologije (KIFÜ) deluje pod nadzorom Ministrstva za tehnologijo in industrijo. Agencija upravlja projekte IT, ki se nanašajo na osrednjo javno upravo in jih vodi vlada, npr. program Superfast Internet, ter deluje kot nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave (BCO).
  • Nacionalni organ za medijske informacije (NemzetiMédia- és Hírközlési Hatóság, NMHH) ureja fiksne in brezžične elektronske komunikacije ter je odgovoren tudi za strategijo brezžičnih širokopasovnih povezav.
  • Ministrstvo za notranje zadeve (Belügyminisztérium)je pristojno za vprašanja e-uprave in je sodelovalo pri pripravi nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030.

Glavni cilji in ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav

Madžarska nacionalna strategija za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je bila odobrena jeseni 2021. Strategija temelji na štirih stebrih: digitalna infrastruktura, digitalna znanja in spretnosti, digitalno gospodarstvo in digitalno stanje. Določa naslednje cilje, ki jih je treba doseči do leta 2030:

  • 95 % gospodinjstev je pokritih z gigabitnimi omrežji,
  • manj kot 2 % ljudi brez digitalnih znanj in spretnosti v starostni skupini 16–71 let,
  • več kot 30 % procesov v podjetjih je digitaliziranih,
  • 90 % prebivalcev uporablja storitve e-uprave.

V strategiji so opisani infrastrukturni, izobraževalni in gospodarski podporni ukrepi. Za zagotovitev razpoložljivosti žične in brezžične digitalne infrastrukture z ustrezno zmogljivostjo in kakovostjo storitev strategija predvideva razvoj gigabitnih omrežij, digitalne infrastrukture izobraževalnih in visokošolskih ustanov, nadaljnji razvoj nacionalnega telekomunikacijskega hrbteničnega omrežja, brezžično komunikacijo za strokovne organizacije, razširitev superračunalniških zmogljivosti ter spodbujanje razvoja omrežij 5G.

Razvoj gigabitno zmogljivih omrežij bo vključeval obsežne izvedbene ukrepe:

  • načrtovanje in izvajanje nacionalnega programa za razvoj omrežja „Gigabit Hungary 2030“, povezanega s 5G, da bi bile do konca leta 2030 na voljo internetne povezave s hitrostjo vsaj 1 Gb/s,
  • pojasnitev souporabe infrastrukture in omrežja v skladu s konkurenčnim pravom ter ureditev dostopa do optičnih in radijskih omrežij, zlasti souporabe pasivnih (in delno aktivnih) elementov infrastrukture,
  • prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v nacionalno zakonodajo,
  • pregled in po potrebi sprememba pravil za gradnjo telekomunikacijskih omrežij,
  • zmanjšanje bremena poročanja in upravnega bremena za ponudnike storitev,
  • pregled predpisov o kakovosti in varstvu potrošnikov za komunikacijske storitve, pregled standardov, oblikovanje minimalnih zahtev,
  • pregled uredbe o komunikacijah za boljšo podporo ciljem politike v zvezi z digitalizacijo ter konkurenčnostjo na mikro- in makroravni,
  • posodobitev nacionalnih standardov za elektronska komunikacijska omrežja,
  • pozicioniranje digitalnih omrežij kot kritične infrastrukture za širšo javnost.

Za spodbujanje razvoja omrežij 5G bodo potrebni nadaljnji številni ukrepi:

  • krepitev in razširitev dejavnosti koalicije 5G,
  • sklenitev strateških sporazumov med ponudniki storitev in vlado za pospešitev razvoja najsodobnejših fiksnih in amp; mobilnih in konvergenčnih tehnologij,
  • razvoj programov podpore R&D&I v skladu z razvojem digitalne infrastrukture, zlasti 5G,
  • razvoj centra odličnosti 5G Univerze Széchenyi István,
  • prispevek k izgradnji koridorjev EU 5G,
  • Predhodna analiza tehnologije 6G.

Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovne povezave

  • Posojila: Finančna sredstva iz operativnega programa za gospodarski razvoj in inovacije (EDIOP/GINOP) za obdobje 2014–2020 podpirajo širitev javnih širokopasovnih omrežij in širitev visokohitrostnih povezav. Nacionalna sredstva pomagajo širiti širokopasovna omrežja v nekonvergenčni srednjemadžarski regiji.
  • Skladi ESI: Programi za obdobje 2014–2020 ocenjujejo, da bodo naložbe v visokohitrostna širokopasovna omrežja naslednje generacije s hitrostjo 30 Mb/s ali več dosegle 253 milijonov EUR. Del proračuna za širokopasovne povezave bo porabljen prek finančnih instrumentov.
  • Superhitri internetni program (SZIP): Pri večini projektov je bila uporabljena tehnologija FTTH (optika do doma), ki je omogočala gigabitne hitrosti. SZIP, ki se financira iz strukturnih skladov EU in naj bi pokril skoraj 410 000 gospodinjstev, ima omrežja, ki bodo do leta 2023 zagotavljala širokopasovne internetne storitve s hitrostjo vsaj 30 Mb/s. Za območja, ki niso tržno donosna, je bila vzpostavljena shema državne pomoči v višini 250 milijonov EUR za zagotovitev postavitve širokopasovnih povezav. Do konca leta 2020 je imela skoraj četrtina milijona gospodinjstev širokopasovni dostop s hitrostjo vsaj 30 Mb/s prek programa SZIP.
  • V madžarskem načrtu za okrevanje in odpornost je 30 % dodeljenih sredstev namenjenih digitalnim ukrepom (1,7 milijarde EUR). Načrt vključuje celovit sveženj za spodbujanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe. Večina komponent vsebuje ukrepe za digitalni prehod. Načrtovani so pomembni ukrepi za izboljšanje digitalne opreme ter znanj in spretnosti v osnovnošolskem, poklicnem in visokošolskem izobraževanju. Načrt vsebuje ukrepe, povezane z digitalizacijo javne uprave ter zdravstvenega, prometnega in energetskega sektorja.

Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah na Madžarskem

Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah, pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami in stroških so na voljo v poročilih o pregledu stanja in poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).

Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave

Podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v evropskem observatoriju 5G.

Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU

angleščini

madžarščini

Kontaktni podatki

BCO Hungary (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za tehnologijo in industrijo, Državni sekretariat za informacijsko komunikacijo

Naslov: Iskola u. 13, Budimpešta, 1011 Madžarska
Kontakt preko e-pošte
Telefon: +36 30 977 4707
Spletna stran

Nacionalni organ za medije in informacijsko komunikacijo (Nemzeti Média- és Hírközlési Hatóság)

Naslov: Ostrom u. 23-25, 1015 Budimpešta, Madžarska
Kontakt preko elektronske pošte
Telefon: +36 1 4577100
Spletna stran

Zadnje novice

CONNECT University - Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave

Uvodni del, posvečen nedavno objavljenemu priročniku o naložbah v širokopasovne povezave.

REPORT / STUDY |
Mobile and Fixed Broadband Prices in Europe 2022

The Mobile and Fixed Broadband Prices 2022 report provides comprehensive data on 2022 retail prices of fixed and mobile broadband offers for consumers in the EU27, the United Kingdom, Iceland, Norway, Japan, South Korea and the USA.

NEWS ARTICLE |
EU39 dosega 70 % pokritosti FTTH/B po podatkih FTTH Sveta Evrope

Po podatkih panorame trga Fibre to the Home/B (FTTTH/B) je EU39 (27 držav članic EU, Združeno kraljestvo, 4 države SND, Islandija, Izrael, Severna Makedonija, Norveška, Srbija, Švica in Turčija) dosegla 70-odstotno stopnjo pokritosti FTTH/B, od septembra 2023 244 milijonov domov in 121 milijonov naročnikov FTTH/B.

Povezane vsebine

Širša slika

Širokopasovne povezave v državah EU

Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.

Glej tudi

Širokopasovne povezave na Švedskem

Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.

Širokopasovne povezave v Sloveniji

Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.

Širokopasovne povezave na Portugalskem

Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.

Širokopasovne povezave na Nizozemskem

Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti hitrost 1 Gb/s.

Širokopasovne povezave v Luksemburgu

Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.

Širokopasovne povezave v Litvi

Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.

Širokopasovne povezave v Latviji

Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.

Širokopasovne povezave v Italiji

Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave do gigabitne družbe je vsem zagotoviti gigabitno povezljivost do leta 2026.

Širokopasovne povezave na Irskem

Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Širokopasovne povezave v Grčiji

Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...

Širokopasovne povezave v Nemčiji

Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.

Širokopasovne povezave v Franciji

Nacionalni program za širokopasovne povezave France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega dostopa za vse do leta 2025.

Širokopasovne povezave na Finskem

Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.

Širokopasovne povezave v Estoniji

Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.

Širokopasovne povezave na Danskem

Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...

Širokopasovne povezave na Češkem

V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.

Širokopasovne povezave na Cipru

Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.

Širokopasovne povezave na Hrvaškem

Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.

Širokopasovne povezave v Bolgariji

Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.

Širokopasovne povezave v Belgiji

Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem...

Širokopasovne povezave v Avstriji

Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.