
Povzetek razvoja širokopasovnih povezav na Madžarskem
Nacionalna strategija za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je bila odobrena leta 2021. Njegov cilj je zagotoviti gigabitna omrežja 95 % gospodinjstev, povečati digitalne spretnosti prebivalstva, podpreti digitalizacijo poslovnih procesov in povečati uporabo storitev e-uprave.
Nacionalna strategija in politika širokopasovnih povezav
Pristojni organi
- Strategije v zvezi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s širokopasovnimi politikami, so v pristojnosti ministrstva za tehnologijo in industrijo (Technológiai és Ipari Minisztérium).
- Vladna agencija za razvoj informacijske tehnologije (KIFÜ) deluje pod nadzorom Ministrstva za tehnologijo in industrijo. Agencija upravlja informacijske projekte, ki se ukvarjajo s centralno javno upravo in jih vodi vlada, npr. program Superfast Internet, in deluje kot nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave (BCO).
- Nacionalni organ za informiranje o medijih (Nemzeti Média- és Hírközlési Hatóság, NMHH) zagotavlja ureditev v zvezi s fiksnimi in brezžičnimi elektronskimi komunikacijami ter je odgovoren tudi za strategijo brezžičnih širokopasovnih povezav.
- Ministrstvo za notranje zadeve (Belügyminisztérium)je odgovorno za vprašanja e-uprave in je sodelovalo pri pripravi nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030.
Glavni cilji in ukrepi za razvoj širokopasovnih povezav
Madžarska nacionalna strategija za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je bila odobrena jeseni 2021. Strategija temelji na štirih stebrih: digitalna infrastruktura, digitalna znanja in spretnosti, digitalno gospodarstvo in digitalna država. V njem so določeni naslednji cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030:
- 95 % gospodinjstev, ki jih pokrivajo gigabitna omrežja,
- manj kot 2 % oseb brez digitalnih znanj in spretnosti v starostni skupini od 16 do 71 let,
- več kot 30 % procesov v podjetjih je digitaliziranih,
- 90 % prebivalcev uporablja storitve e-uprave.
Strategija opisuje infrastrukturne, izobraževalne in ekonomske podporne ukrepe. Da bi zagotovili razpoložljivost žične in brezžične digitalne infrastrukture z ustrezno zmogljivostjo in kakovostjo storitev, strategija predvideva razvoj gigabitnih omrežij, digitalne infrastrukture izobraževalnih in visokošolskih ustanov, nadaljnji razvoj nacionalnega hrbteničnega telekomunikacijskega omrežja, brezžično komunikacijo za strokovne organizacije, razširitev zmogljivosti superračunalništva in spodbujanje razvoja omrežij 5G.
Razvoj gigabitnih omrežij bo vključeval obsežne izvedbene ukrepe:
- načrtovanje in izvajanje nacionalnega programa za razvoj omrežja „Gigabit Hungary 2030“, povezanega s 5G, da bi bile internetne povezave s hitrostjo najmanj 1 Gbps na voljo do konca leta 2030,
- pojasnitev souporabe infrastrukture in omrežij v skladu s konkurenčnim pravom in ureditvijo dostopa do optičnih in radijskih omrežij, zlasti souporaba pasivnih (in delno aktivnih) elementov infrastrukture,
- prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v nacionalno zakonodajo,
- pregled in po potrebi sprememba pravil za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij,
- zmanjšanje poročanja in upravnih bremen za ponudnike storitev,
- pregled predpisov o kakovosti in varstvu potrošnikov za komunikacijske storitve, pregled standardov, oblikovanje minimalnih zahtev,
- pregled uredbe o sporočilih za boljšo podporo ciljem politike v zvezi z digitalizacijo ter konkurenčnostjo na mikro in makro ravni,
- posodobitev nacionalnih standardov za elektronska komunikacijska omrežja,
- postavitev digitalnih omrežij kot kritične infrastrukture za širšo javnost.
Za spodbujanje razvoja omrežij 5G bodo potrebni nadaljnji številni ukrepi:
- krepitev in razširitev dejavnosti koalicije 5G,
- sklenitev strateških sporazumov med ponudniki storitev in vlado za pospešitev najsodobnejšega razvoja fiksne in mobilne tehnologije ter zbliževanja tehnološkega razvoja,
- razvoj podporne sheme za raziskave in razvoj ter inovacije v skladu z razvojem digitalne infrastrukture, zlasti 5G,
- razvoj centra odličnosti Széchenyi István University 5G,
- prispevek k izgradnji koridorjev EU 5G,
- preliminarna analiza tehnologije 6G.
Nacionalni in regionalni finančni instrumenti za širokopasovna omrežja
- Posojila: Finančna sredstva iz operativnega programa za gospodarski razvoj in inovacije (EDIOP/GINOP) za obdobje 2014–2020 podpirajo širitev javnih širokopasovnih omrežij in širitev visokohitrostnih povezav. Nacionalni skladi pomagajo razširiti širokopasovna omrežja v nekonvergentni srednje-madžarski regiji.
- Skladi ESI: V programih za obdobje 2014–2020 je ocenjeno, da bodo naložbe v visokohitrostna širokopasovna omrežja NGA s hitrostjo 30 Mb/s ali več dosegle 253 milijonov EUR. Del proračuna za širokopasovne povezave bo porabljen prek finančnih instrumentov.
- Program Superfast Internet (SZIP): Večina projektov je uvedla FTTH (fibre do doma), kar omogoča gigabitne hitrosti. SZIP, ki se financira iz strukturnih skladov EU in je namenjen kritju skoraj 410 000 gospodinjstev, je z omrežji, ki bodo do leta 2023 zagotavljala vsaj 30 Mb/s širokopasovno internetno storitev. Za območja, ki niso komercialno donosna, je bila vzpostavljena shema državne pomoči v višini 250 milijonov EUR, da se zagotovi vzpostavitev širokopasovnih povezav. Do konca leta 2020 je imelo skoraj četrtino milijona gospodinjstev prek platforme SZIP dostop do vsaj 30 Mb/s.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah na Madžarskem
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in penetracijah, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetujte z Evropskim observatorijem 5G.
Publikacije in dokumenti za medije
Angleščina
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi
Madžarščina
- Portal szelessav.net zbiranje in združevanje podatkov o kakovosti storitev na širokopasovnih povezavah
- Szupergyors Internet Program (SZIP)
- Nemzeti Digitalizációs Stratégia (NDS) 2021–2030
Kontaktni podatki
BCO Madžarska (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za tehnologijo in industrijo, državni sekretariat za informatiko
Naslov: Iskola u. 13, Budimpešta, 1011 Madžarska Kontakt preko e-pošte Telefon: +36 30 977 4707 Spletna stran
Nacionalni organ za medije in komunikacije (Nemzeti Média- és Hírközlési Hatóság)
Naslov: Ostrom u. 23–25, 1015 Budimpešta, Madžarska Kontakt preko e-pošte Telefon: +36 1 4577100 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Digitalna povezljivost in uvedba 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Cilji Slovenije na področju širokopasovnih povezav so v skladu s cilji gigabitne družbe.
Slovaška si je zastavila dolgoročni cilj, da do leta 2030 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Načrt Romunije za širokopasovne povezave se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot prvi korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Cilj agende Portugalska Digital je razvoj digitalne infrastrukture, ki državljanom omogoča, da izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in spodbuja konkurenčno tržno okolje.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Grška digitalna preobrazba Svetega pisma 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe 2025.
Koalicijski sporazum iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija nemške zvezne vlade 2022 dajejo prednost nacionalni ponudbi omrežij FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi dajejo prednost vzpostavitvi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za premalo pokrita območja in svetovanjem lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami na nacionalni ravni, podpirajo danske cilje na področju širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Strategija Belgije za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike Digital Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostale bele lise, kjer storitve visoke hitrosti niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na nacionalno ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) do leta 2030.