Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Latviji
Latvija si prizadeva zagotoviti enake in visokokakovostne elektronske komunikacijske storitve po vsej državi za vse prebivalce, državne in lokalne vladne institucije, podjetja in spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja. Tako v mestih kot na podeželju se načrtuje hitrost hitrosti najmanj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi na gigabit, in pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja. S projektom širokopasovnih povezav se izboljšuje pokritost za podeželske regije Latvije, saj lahko operaterji zagotavljajo storitve dostopa z uporabo nevtralne pasivne optične infrastrukture, ki jo podpirajo programi državne pomoči. Latvija podpira cilje gigabitne družbe v razvojnem načrtu za sektor elektronskih komunikacij za obdobje 2021–2027 in smernicah za digitalno preobrazbo za obdobje 2021–2027, ki so bile odobrene leta 2021. Kabinet ministrov je februarja 2020 odobril nacionalni načrt za 5G.
Nacionalna širokopasovna strategija in politika
Pristojni organi
- Ministrstvo za promet (Satiksmesministrija)je pristojno za razvoj politike elektronskih komunikacij in zakonodajnih aktov (zakoni in predpisi kabineta ministrov) ter za izvajanje latvijske širokopasovne politike.
- Ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj (Vides aizsardzības un reнionālās attīstības ministrija)je pristojno za pobude e-upravljanja, državne zadeve informacijske tehnologije ter razvoj nacionalnih načrtov za pogostost in številčenje.
- Komisija za javne službe(Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija) je pristojna za regulacijo in nadzor sektorja elektronskih komunikacij.
- Svet za konkurenco (konkurences padome) deluje kot nacionalni kompetenčni center, spodbuja konkurenco v vseh sektorjih in je namenjen zagotavljanju svobodne in poštene konkurence za vsakega udeleženca na trgu.
- Latvijski radijski in televizijski center (LatvijsValsts radio un televīzijas centrs, LVRTC)izvaja projekt postavitve širokopasovnih povezav.
Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav
Latvija podpira cilje gigabitne družbe iz razvojnega načrta za sektor elektronskih komunikacij za obdobje 2021–2027, ki je bil odobren leta 2021. Načrt ureja politiko komunikacijskega sektorja po vsej Latviji. Ciljne skupine načrta so podjetja za elektronske komunikacije, regije načrtovanja, lokalne uprave in prebivalci. Cilj načrta je olajšati prehod na zelo visokozmogljiva komunikacijska omrežja, ki lahko končnim uporabnikom zagotovijo storitve dostopa do interneta s hitrostjo prenosa podatkov vsaj 100 Mb/s na mestnih in podeželskih območjih. V načrtu sta opredeljena dva načina ukrepanja: a) razvoj širokopasovne elektronske komunikacijske infrastrukture in b) varnost elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.
Glede na omejeno količino razpoložljivih javnih sredstev se bodo prizadevanja osredotočila na področja, na katerih operaterji elektronskih komunikacij iz gospodarskih razlogov nimajo interesa za postavitev infrastrukture ali pa to ne bodo zadostovali, ne da bi nadomestili zasebne naložbe.
Latvija je sprejela smernice za digitalno preobrazbo za obdobje 2021–2027. To je krovna strategija za digitalno preobrazbo države, ki zajema izobraževanje in spretnosti na področju IKT, dostop do interneta, sodobno in učinkovito javno upravo, e-storitve in digitalne vsebine za družbo. Smernice določajo vizijo enakopravnega, hitrega in visokokakovostnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev na celotnem ozemlju Latvije za vse prebivalce, državne in lokalne vladne institucije ter podjetja, da zagotovijo vsaj minimalno razpoložljivost komunikacijske infrastrukture za družbo in gospodarski razvoj. Cilj je, da:
- Vsa gospodinjstva imajo dostop do internetne povezave s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi na gigabitno hitrost, in
- 50 % pokritosti omrežja 5G v vseh velikih mestnih območjih (v Latviji – Riga, Jelgava, Liepāja, Daugavpils) in vseh kopenskih prometnih arterijah.
Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav
- Ureditveni ukrepi: Predpisi kabineta ministrov zagotavljajo možnost posredovanja v skupnih projektih z drugimi trgovci za vlagatelje, ki razvijajo omrežja optičnih vlaken (člen 43).
- Izvajanje projekta širokopasovnih povezav napreduje z dobrim tempom. Projekt, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), uvaja temna vlakna in dostopovne točke do središča občin na podeželskih območjih, ki jih NGN trenutno ne oskrbuje in kjer ni načrtov za razvoj mreže NGN („bele“ površine, opredeljene v skladu s smernicami EU o širokopasovnih povezavah). Zasebni ponudniki morajo opraviti zadnji kilometer, za katerega javna podpora ni predvidena.
- Latvijski parlament je aprila 2017 sprejel ukrepe za prenos direktive o znižanju stroškov, zlasti novega zakona o visokohitrostnih širokopasovnih omrežjih.
- Latvija je v svojem načrtu za izvajanje zbirke orodij za povezljivost napovedala načrte za poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij. Cilj je oceniti možnost tihe odobritve in skrajšanega postopka za pravice poti, nadalje razviti enotno informacijsko točko in poenostaviti uvedbo majhnih celic. Ustanovljena je bila delovna skupina za oceno okoljskega odtisa elektronskih komunikacijskih omrežij.
- Latvijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje dva ukrepa za infrastrukturo za povezljivost s skupnim proračunom v višini 16,5 milijona EUR, kar predstavlja 4 % digitalnega proračuna načrta za okrevanje in odpornost. Obravnavali bodo povezljivost zadnjega kilometra na podeželju in pasivno infrastrukturo na koridorju Via Baltica 5G. V okviru ukrepa za razvoj infrastrukture na zadnjem delu poti širokopasovne povezave ali omrežja VHCN je predvideno, da se zagotovi povezljivost 1500 gospodinjstvom, podjetjem, šolam, bolnišnicam in drugim javnim stavbam na podeželskih območjih. Njegov proračun znaša 4 milijone EUR. Namen naložbe v višini 12,5 milijona EUR za izgradnjo pasivne infrastrukture na koridorju Via Baltica za pokritost z omrežjem 5G je zagotoviti 100-odstotno razpoložljivost optičnih vlaken vzdolž latvijskega dela Via Baltica.
Podatki o razvoju širokopasovnih povezav in tehnologijah v Latviji
Za najnovejše podatke o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in prodorih, pokritosti različnih širokopasovnih tehnologij in stroških preverite poročila iz preglednice in poročila o državah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).
Dodelitve spektra za brezžične širokopasovne povezave
Za podrobnosti o usklajenih dodelitvah spektra se posvetuje z evropskim observatorijem 5G.
Nacionalne publikacije in dokumenti za medije
Angleščini
- Študija o nacionalnih širokopasovnih načrtih
- Vodnik za visokohitrostne širokopasovne naložbe
- Poročila o širokopasovni povezljivosti in analize
- Cene mobilnih in fiksnih širokopasovnih povezav v Evropi
- Študija o pokritosti s širokopasovnimi povezavami v Evropi
Latvijščini
- Digitālās transformācijas pamatnostādnes 2021.–2027.gadam
- Elektronisko sakaru nozares attīstības plāns 2021. — 2027.gadam
- Platjoslas projekti, LVRTC
Kontaktni podatki
BCO Latvija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za promet (Satiksmes ministrija)
Naslov: Gogoнa iela 3, 1743 Riga, Latvija
Kontakt po e-pošti
Telefon: +371 26082733 Spletna stran
Ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj (Vides aizsardzības un reнionālās attīstības ministrija)
Naslov: Peldu iela 25, 1494 Rīga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 67026533 Spletna stran
Komisija za javne službe (Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija)
Naslov: Iela 45, 1039 Riga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 67097200 Spletna stran
Svet za konkurenco (Konkurences padome)
Naslov: Brīvības iela 55, 1010 Riga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 67282865 Spletna stran
Najnovejše novice
Povezane vsebine
Širša slika
Poiščite aktualne informacije o razvoju širokopasovnih povezav v vsaki državi ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.
Glej tudi
Švedski nacionalni širokopasovni načrt, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske in ima cilje tako za mobilno pokritost kot za visokohitrostne širokopasovne povezave za gospodinjstva in podjetja.
Digitalna povezljivost in uvajanje tehnologije 5G sta med desetimi strateškimi prednostnimi nalogami španske digitalne agende 2025.
Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij, zlasti infrastrukturne in storitvene konkurence, odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko.
Slovaška je določila dolgoročni cilj, da se vsem gospodinjstvom do leta 2030 zagotovi dostop do ultrahitrega interneta.
Romunija se osredotoča na izgradnjo nacionalnega širokopasovnega omrežja kot korak k doseganju ciljev EU glede povezljivosti.
Poljski nacionalni načrt za širokopasovne povezave do leta 2025 je v skladu s cilji EU glede gigabitne družbe.
Vsa gospodinjstva na Nizozemskem bi morala imeti možnost dostopa do širokopasovnih omrežij s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, velika večina pa bi morala do leta 2023 izkoristiti 1 Gbps.
Politika Malte na področju širokopasovnih povezav je tehnološko nevtralna in daje prednost konkurenčnemu tržnemu okolju.
Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog v vladnem programu Luksemburga.
Litva namerava do leta 2027 zagotoviti 100 Mb/s za podeželska območja in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.
Cilj italijanske strategije za ultraširokopasovne povezave proti gigabitni družbi je zagotoviti gigabitno povezljivost za vse do leta 2026.
Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.
Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2021–2030 je doseči cilj, da bo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.
Nacionalni načrt za širokopasovna omrežja za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška digitalna transformacija Biblija 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe za leto...
Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.
Nacionalni širokopasovni program France Très Haut Débit določa cilj hitrega širokopasovnega dostopa za vsa gospodinjstva do leta 2022 in optičnega omrežja za vse do leta 2025.
Finski organi podpirajo vzpostavitev optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za manj pokrita območja in svetovanje lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.
Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.
Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske cilje glede širokopasovnih povezav. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z ustvarjanjem temeljev...
Nacionalni načrt za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobren marca 2021, opredeljuje strateški pristop Češke republike k izgradnji VHCN.
Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.
Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav 2021–2027 je odziv na cilje evropske gigabitne družbe 2025 in delno na digitalne cilje za leto 2030.
Nacionalni načrt za širokopasovno infrastrukturo za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.
Belgijska širokopasovna strategija je vključena v širšo strategijo politike Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z znižanjem stroškov in...
Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na ponudbo gigabitnih povezav (fiksnih in mobilnih) po vsej državi do leta 2030.