Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Širokopasovne povezave v Latviji

Latvija podpira cilje gigabitne družbe in si prizadeva za hitrosti 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabitne, za mestna in podeželska območja ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja.

Povzetek razvoja širokopasovnih povezav v Latviji

Cilj Latvije je zagotoviti enake in visokokakovostne elektronske komunikacijske storitve po vsej državi vsem prebivalcem, državnim in lokalnim vladnim institucijam, podjetjem in spodbujevalcem socialno-ekonomskega razvoja. Na mestnih in podeželskih območjih se načrtujejo hitrosti vsaj 100 Mb/s, ki jih je mogoče nadgraditi v gigabit, ter pokritost z omrežjem 5G za vsa velika mestna območja. S projektom širokopasovnih povezav se izboljšuje pokritost podeželskih regij Latvije, saj lahko operaterji zagotavljajo storitve dostopa z uporabo nevtralne pasivne optične infrastrukture, podprte s programi državne pomoči. Latvija podpira cilje gigabitne družbe iz načrta za razvoj sektorja elektronskih komunikacij za obdobje 2021–2027 in smernic za digitalno preobrazbo za obdobje 2021–2027, odobrenih leta 2021. Kabinet ministrov je februarja 2020 odobril nacionalni časovni načrt za 5G.

Nacionalna strategija in politika na področju širokopasovnih povezav

Pristojni organi

Glavni cilji razvoja širokopasovnih povezav

Latvija podpira cilje glede gigabitne družbe iz načrta za razvoj sektorja elektronskih komunikacij za obdobje 2021–2027, ki je bil odobren leta 2021 in posodobljen aprila 2024. Načrt ureja politiko komunikacijskega sektorja po vsej Latviji. Ciljne skupine načrta so podjetja za elektronske komunikacije, regije načrtovanja, lokalne vlade in prebivalci. Cilj načrta je olajšati prehod na zelo visokozmogljiva komunikacijska omrežja, ki lahko končnim uporabnikom zagotovijo storitve dostopa do interneta s hitrostjo prenosa podatkov vsaj 100 Mb/s v mestih in na podeželju. V načrtu sta opredeljena dva načina ukrepanja: a) razvoj širokopasovne elektronske komunikacijske infrastrukture in b) varnost elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.

Glede na omejen obseg razpoložljivih javnih sredstev se bodo prizadevanja brez nadomestitve zasebnih naložb osredotočila na področja, na katerih operaterji elektronskih komunikacij iz gospodarskih razlogov nimajo interesa za postavitev infrastrukture ali pa tega ne počnejo dovolj.

Latvija je sprejela smernice za digitalno preobrazbo za obdobje 2021–2027. To je krovna strategija za digitalno preobrazbo države, ki zajema izobraževanje in spretnosti na področju IKT, dostop do interneta, sodobno in učinkovito javno upravo, e-storitve in digitalne vsebine za družbo. Smernice določajo vizijo enakopravnega, hitrega in visokokakovostnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev na celotnem ozemlju Latvije za vse prebivalce, državne in lokalne vladne institucije in podjetja, da se zagotovi vsaj minimalna razpoložljivost komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za družbo in gospodarski razvoj. Cilj je:

  • vsa gospodinjstva imajo dostop do internetne povezave s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, in
  • 50-odstotna pokritost z omrežjem 5G na vseh velikih mestnih območjih (v Latviji – Riga, Jelgava, Liepāja, Daugavpils) in v vseh arterijah kopenskega prometa.

Ministrstvo za promet je leta 2020 pripravilo nacionalni vodnik za izvajanje 5G. V vodniku so povzeti ukrepi, povezani z uvedbo mobilnih komunikacijskih omrežij 5G, časovni razpored za zagotavljanje razpoložljivosti radiofrekvenčnega spektra ter vidiki postavitve infrastrukture, povezani z razvojem omrežja 5G v mestih in vzdolž kopenskih prometnih poti.

Glavni ukrepi in finančni instrumenti za razvoj širokopasovnih povezav

  • Regulativni ukrepi: Predpisi kabineta ministrov vlagateljem, ki razvijajo omrežja iz optičnih vlaken, zagotavljajo možnost poseganja v skupne projekte z drugimi trgovci (člen43).
  • Izvajanje projekta širokopasovnih povezav dobro napreduje. Projekt, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), uvaja temna optična vlakna in točke dostopa do središča občin na podeželskih območjih, kjer NGN trenutno ne deluje in kjer ni načrtov za razvoj NGN (bele lise, opredeljene v skladu s smernicami EU za širokopasovna omrežja). Zasebni ponudniki morajo zagotoviti zadnji del poti, za katerega ni predvidena javna podpora.
  • Latvijski parlament je aprila 2017 sprejel ukrepe za prenos direktive o znižanju stroškov, zlasti novega zakona o visokohitrostnih širokopasovnih omrežjih.
  • Latvija je v svojem časovnem načrtu za izvajanje nabora orodij za povezljivost napovedala načrte za poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij. Cilj je oceniti možnost tihe odobritve in skrajšanega postopka za pravice poti, nadalje razviti enotno informacijsko točko in poenostaviti uvedbo majhnih celic. Ustanovljena je bila delovna skupina za oceno okoljskega odtisa elektronskih komunikacijskih omrežij.
  • Latvijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje dva ukrepa za infrastrukturo za povezljivost s skupnim proračunom v višini 16,5 milijona evrov, kar predstavlja 4 % digitalnega proračuna načrta za okrevanje in odpornost. Obravnavali bodo povezljivost na zadnjem delu poti na podeželskih območjih in pasivno infrastrukturo na koridorju Via Baltica 5G. Ukrep za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop ali zelo visokozmogljivo omrežje na zadnjem delu poti predvideva zagotovitev povezljivosti 1 500 gospodinjstvom, podjetjem, šolam, bolnišnicam in drugim javnim stavbam na podeželskih območjih. Njegov proračun znaša 4 milijone evrov. Cilj naložbe v višini 12,5 milijona EUR za izgradnjo pasivne infrastrukture na koridorju Via Baltica za pokritost s 5G je zagotoviti 100-odstotno razpoložljivost vmesnega povezovalnega omrežja iz optičnih vlaken vzdolž latvijskega dela Via Baltica.

Podatki o širokopasovnem razvoju in tehnologijah v Latviji

Najnovejši podatki o pokritosti s širokopasovnimi povezavami, naročninah in gostotah ter pokritosti z različnimi širokopasovnimi tehnologijami so na voljo v poročilih za posamezne države v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in amp; družbe (DESI).

Dodelitev spektra za brezžične širokopasovne povezave

Podrobnejše informacije o usklajenih dodelitvah spektra so na voljo v poročilu evropske opazovalnice za 5G.

Publikacije in dokumenti za medije na nacionalni ravni in ravni EU

angleščini

latvijščini

Kontaktni podatki

BCO Latvija (nacionalni kompetenčni urad za širokopasovne povezave): Ministrstvo za promet (Satiksmes ministrija)

Naslov: Gogoļa iela 3, 1743 Riga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 26082733
Spletna stran

Ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj (Vides aizsardzības un reģionālās attīstības ministrija)

Naslov: Peldu iela 25, 1494 Rīga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 67026533
Spletna stran

Komisija za javne službe (Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija)

Naslov: Ūnjias iela 45, 1039 Riga, Latvija
Kontakt po e-pošti
Telefon: + 371 67097200
Spletna stran

Svet za konkurenco (Konkurences padome)

Naslov: Brīvības iela 55, 1010 Riga, Latvija
Kontakt po elektronski pošti
Telefon: +371 67282865
Spletna stran

Zadnje novice

Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave: bistveni vodnik za uvedbo širokopasovnih povezav v Evropi

Priročnik za naložbe v širokopasovne povezave zagotavlja bistvene praktične smernice za javne organe in deležnike, ki načrtujejo projekte uvajanja širokopasovnih povezav v Evropi.

Povezane vsebine

Širša slika

Širokopasovne povezave v državah EU

Najnovejše informacije o razvoju širokopasovnih povezav v posameznih državah ter nacionalne strategije in politike za razvoj širokopasovnih povezav.

Glej tudi

Širokopasovne povezave na Švedskem

Švedski nacionalni načrt za širokopasovne povezave, sprejet leta 2016, ima vizijo popolnoma povezane Švedske ter cilje glede pokritosti z mobilnimi omrežji in visokohitrostnih širokopasovnih povezav za gospodinjstva in podjetja.

Širokopasovne povezave v Sloveniji

Slovenija se pri razvoju širokopasovnih omrežij odloča za tehnološko nevtralnost in tržno dinamiko, zlasti konkurenco na področju infrastrukture in storitev.

Širokopasovne povezave na Portugalskem

Agenda Portugal Digital in nacionalna strategija za povezljivost v zelo visokozmogljivih elektronskih komunikacijskih omrežjih za obdobje 2023–2030 oblikujeta razvoj digitalne infrastrukture na Portugalskem.

Širokopasovne povezave na Nizozemskem

Razširitev zanesljive in močne digitalne infrastrukture ter odprava digitalnega razkoraka sta v središču politik digitalne infrastrukture na Nizozemskem.

Širokopasovne povezave v Luksemburgu

Razvoj komunikacijske infrastrukture s ciljem gigabitnega širokopasovnega dostopa po vsej državi je ena od prednostnih nalog luksemburškega vladnega programa.

Širokopasovne povezave v Litvi

Litva namerava do leta 2027 podeželskim območjem zagotoviti hitrosti 100 Mb/s in podpreti cilje gigabitne družbe za leto 2025.

Širokopasovne povezave na Irskem

Nacionalni širokopasovni načrt za Irsko predvideva, da bodo do leta 2026 vsi prostori na Irskem imeli dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Širokopasovne povezave na Madžarskem

Cilj madžarske nacionalne strategije za digitalizacijo za obdobje 2022–2030 je doseči cilj, da bi bilo do leta 2030 95 % gospodinjstev pokritih z gigabitnimi omrežji.

Širokopasovne povezave v Grčiji

Nacionalni načrt za širokopasovne povezave za obdobje 2021–2027 spodbuja uporabo fiksnih zelo visokozmogljivih omrežij in omrežij 5G. Grška Biblija o digitalni preobrazbi za obdobje 2020–2025 poudarja povezljivost kot eno od petih strateških osi in priznava cilje gigabitne družbe...

Širokopasovne povezave v Nemčiji

Koalicijski sporazum nemške zvezne vlade iz leta 2021, digitalna strategija in gigabitna strategija iz leta 2022 dajejo prednost nacionalni oskrbi z omrežji FTTH in 5G.

Širokopasovne povezave na Finskem

Finski organi dajejo prednost uvedbi optičnega omrežja, ki temelji na konkurenci, s pomočjo javnih sredstev za slabo pokrita območja in svetovanja lokalnim občinam o tem, kako vzpostaviti širokopasovna omrežja.

Širokopasovne povezave v Estoniji

Estonija je vzpostavila osnovno širokopasovno pokritost po vsej državi. Estonska digitalna agenda določa ambiciozne cilje za leto 2030.

Širokopasovne povezave na Danskem

Številne politične pobude, katerih cilj je pokritost s fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi povezavami po vsej državi, podpirajo danske širokopasovne cilje. Vlada si prizadeva, da bi Danska postala vodilna na digitalnem področju, in sicer z vzpostavitvijo temeljev, na katerih bi...

Širokopasovne povezave na Češkem

V nacionalnem načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, odobrenem marca 2021, je opredeljen strateški pristop Češke republike k izgradnji zelo visokozmogljivih omrežij.

Širokopasovne povezave na Cipru

Ciprski načrt za širokopasovne povezave določa strateške cilje za obdobje 2021–2025 ter vključuje zakonodajne in regulativne ukrepe ter praktično podporo za razvoj širokopasovne infrastrukture.

Širokopasovne povezave na Hrvaškem

Hrvaški nacionalni načrt za razvoj širokopasovnih povezav za obdobje 2021–2027 ustreza ciljem evropske gigabitne družbe za leto 2025 in delno digitalnim ciljem za leto 2030.

Širokopasovne povezave v Bolgariji

Nacionalni načrt širokopasovne infrastrukture za dostop naslednje generacije „Povezana Bolgarija“ in politika o elektronskih komunikacijah sta bila posodobljena in sprejeta avgusta 2020.

Širokopasovne povezave v Belgiji

Belgijska strategija za širokopasovne povezave je vključena v širšo strategijo politike, imenovano Digitalna Belgija. Cilj nacionalnega načrta za fiksne in mobilne širokopasovne povezave je odpraviti preostala bela območja, kjer visokohitrostne storitve niso na voljo. Belgija z...

Širokopasovne povezave v Avstriji

Avstrijska širokopasovna strategija se osredotoča na oskrbo z gigabitnimi povezavami (fiksnimi in mobilnimi) po vsej državi do leta 2030.