Zakon o podatkih

Ozadje in poudarki

Uredba o harmoniziranih pravilih o pravičnem dostopu do podatkov in njihovi uporabi – znana tudi kot akt o podatkih – je začela veljati 11. januarja 2024. Akt je ključni steber evropske strategije za podatke in bo pomembno prispeval kcilju digitalnegadesetletja, tj. spodbujanju digitalne preobrazbe. Za podrobnejšo razlago si oglejterazloženi akt opodatkih.

Novi ukrepi dopolnjujejoakt oupravljanju podatkov,ki je bil prvi rezultat v okviru evropske strategije za podatke in se je začel uporabljati septembra 2023. Medtem ko zakon o upravljanju podatkov ureja postopke in strukture, ki omogočajo prostovoljno izmenjavo podatkov, zakon o podatkih pojasnjuje, kdo lahko ustvari vrednost iz podatkov in pod kakšnimi pogoji. Ta dva akta bosta skupaj olajšala zanesljiv in varen dostop do podatkov ter spodbujala njihovo uporabo v ključnih gospodarskih sektorjih in na področjih javnega interesa. Prispevali bodo tudi k vzpostavitvi enotnega trga EU za podatke, kar bo nazadnje koristilo tako evropskemu gospodarstvu kot družbi na splošno.

Akt o podatkih bo omogočil pravično porazdelitev vrednosti podatkov z določitvijo jasnih in pravičnih pravil za dostop do podatkov in njihovo uporabo v evropskem podatkovnem gospodarstvu, kar je še večja potreba zaradi vse večjerazširjenosti internetastvari (IoT). Zaradi te uredbe bodo morali biti povezani izdelki zasnovani in izdelani tako, da bodo uporabniki (podjetja ali potrošniki) lahko enostavno in varno dostopali do ustvarjenih podatkov, jih uporabljali in jih delili.

Akt opodatkih je medsektorski zakonodajni akt (tj. določa načela in smernice, ki veljajo za vse sektorje). Ne spreminja obstoječih obveznosti glede dostopa do podatkov, vendar bi morala biti vsa prihodnja zakonodaja usklajena z njenimi načeli.

Kateri so novi ukrepi?

Akt o podatkih daje na voljo več podatkov v korist podjetij, državljanov in javnih uprav s sklopom ukrepov, kot so:

• Povečanje pravne varnosti za podjetja in potrošnike, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem podatkov, zlasti v okviru interneta stvari, z določitvijo jasnih pravil o dovoljeni uporabi podatkov in s tem povezanih pogojih, ob hkratnem ohranjanju centivov zaimetnike podatkov, da še naprej vlagajo v visokokakovostno pridobivanje podatkov. Namen novih pravil je olajšati nemoten prenos dragocenih podatkov med imetniki in uporabniki podatkov, hkrati pa ohraniti njihovo zaupnost. To bo spodbudilo več akterjev, ne glede na njihovo velikost, da sodelujejo v podatkovnem gospodarstvu. Komisija bo razvila tudi vzorčne pogodbene klavzule, da bi udeležencem na trgu pomagala pri pripravi pravičnih pogodb o souporabi podatkov in pogajanjih o njih.
• Ublažitev zlorabe pogodbenih neravnovesij, ki ovirajo pravično izmenjavo podatkov. To pomeni, da je treba podjetja zaščititi pred nepravičnimi pogodbenimi pogoji, ki jih nalaga stranka, ki ima bistveno močnejši tržni položaj.
• Pravila, ki organom javnega sektorja omogočajo dostop do podatkov, ki jih hrani zasebni sektor, in njihovo uporabo za posebne namene javnega interesa. Organi javnega sektorja bodo lahko na primer zahtevali podatke, potrebne za hiter in varen odziv na javne izredne razmere, pri čemer bodo podjetja čim manj obremenjena.
• Nova pravila, ki določajo okvir za učinkovito menjavo strank med različnimi ponudniki storitev obdelave podatkov, da bi sprostili trg EU v oblaku. To bo prispevalo tudi k splošnemu okviru za učinkovito interoperabilnost podatkov.
• Pregled nekaterih vidikovdirektive o bazahpodatkov,zlasti s poudarkom na opredelitvi vloge pravice do baze podatkov sui generis. Ta pravica se nanaša na varovanje vsebine določenih baz podatkov in njeno uporabo razširja na zbirke podatkov, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih ali pridobljenih prek naprav interneta stvari (IoT). To bo zagotovilo, da bo ravnovesje med interesi imetnikov podatkov in uporabnikov v skladu s širšimi cilji podatkovne politike EU.

Kako deluje v praksi?

Zakon opodatkih je močno gonilo inovacij in novih delovnih mest. EU bo tako lahko zagotovila, da bo v ospredju najnovejšega vala napredka, ki temelji na podatkih. Spodaj je nekaj primerov vpliva novih pravil na dostop do podatkov, ki jih ustvarjajo naprave za internet stvari, in njihovo uporabo.

• Pri nakupu „tradicionalnega“ izdelka prejmete vse njegove sestavne dele in dodatke. Vendar pa se v primeru povezanih naprav (zlasti znotraj interneta stvari (IoT))med normalno uporabo generirajo novi podatki. To prispeva k izdelku, ki postaja eden od njegovih bistvenih sestavnih delov. Zakon o podatkih posameznikom in podjetjem daje pravico do dostopa do podatkov, pridobljenih z uporabo pametnih predmetov, strojev in naprav.
• Uporabniki povezanih izdelkov se lahko odločijo, da te podatke delijo s tretjimi osebami. To bo ponudnikom storitev poprodajnega trga (npr. popravil) omogočilo izboljšanje in inovacije njihovih storitev, s čimer se bo spodbujala poštena konkurenca s podobnimi storitvami, ki jih zagotavljajo proizvajalci. Zato bodo imeli uporabniki povezanih proizvodov, vključno s potrošniki, kmeti, letalskimi družbami, gradbenimi podjetji ali lastniki stavb, možnost, da izberejo stroškovno učinkovitejše ponudnike popravil in vzdrževanja (ali same opravljajo te naloge), kar lahko privede do potencialno nižjih cen na trgu. S tem bi se lahko podaljšala tudi življenjska doba povezanih proizvodov, kar bi prispevalo kciljem zelenega dogovora.
• Dostopnost podatkov, ki se nanašajo na učinkovitost industrijske opreme, odpira možnosti za povečanje učinkovitosti. Industrije, kot so proizvodnja, kmetijstvo in gradbeništvo, lahko optimizirajo obratovalne cikle, proizvodne linije in upravljanje dobavne verige ter izkoristijo tehnologije strojnega učenja.
• V preciznem kmetijstvuuporaba analitike interneta stvari za podatke iz medsebojno povezane opreme kmetom omogoča analizo informacij v realnem času, vključno z vremenskimi razmerami, temperaturo, ravnjo vlage, tržnimi cenami in signali GPS. Ta analiza zagotavlja dragocene vpoglede za optimizacijo in povečanje pridelka. Boljše razumevanje podatkov v realnem času podpira učinkovitejše načrtovanje kmetij in kmetom pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev o dodeljevanju sredstev.

Začetek uporabe

Akt o podatkih je začel veljati 11. januarja 2024 in se bo začel uporabljati septembra 2025.

Odprto posvetovanje

Odprto javno posvetovanje o aktu o podatkih je potekalo od 3. junija do 3. septembra 2021. V zbirnem poročilu so bili pregledani prispevki in predstavljena stališča zainteresiranih strani, ki so pomagala oblikovati predlog, s poudarkom na kvantitativnih vidikih.

Predlog akta o podatkih je bil na voljo za povratne informacije deležnikov od 14. marca do 11. maja 2022. Te povratne informacije so bile predstavljene Evropskemu parlamentu in Svetu ter vključene v zakonodajno razpravo.