Digitalno učenje in IKT v izobraževanju

Akcijski načrt za digitalno učenje

Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) je pobuda politike Evropske unije (EU) za podporo trajnostnemu in učinkovitemu prilagajanju sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic EU digitalni dobi.  

Akcijski načrt za dosego svojih ciljev določa 13 ukrepov na dveh prednostnih področjih: 

1. spodbujanje razvoja visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema;
2. Izboljšanje digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo.

V okviru prednostne naloge 1, ukrep 6, je bila strokovna skupina zadolžena za razvoj etičnih smernic o umetni inteligenci in uporabi podatkov v izobraževanju in usposabljanju na podlagi etičnih smernic za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki jih je strokovna skupina na visoki ravni za umetno inteligenco predstavila leta 2019.

V okviru ukrepa 7 prednostne naloge 2 je bila strokovna skupina zadolžena za razvoj skupnih smernic za učitelje in izobraževalce za spodbujanje digitalne pismenosti in boj proti dezinformacijam z izobraževanjem in usposabljanjem.

Smernice naj bi bile pripravljene septembra 2022.

Evropska komisija je leta 2017 sprejela tudi sporočilo o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture. To sporočilo je bil prispevek Komisije k srečanju voditeljev o izobraževanju in kulturi na vrhu v Göteborgu. Nekatere ukrepe je treba sprejeti do leta 2025.

Financiranje raziskav in inovacij za digitalno učenje

Evropska komisija financira številne dejavnosti na področju raziskav in inovacij za digitalno učenje v okviru več programov, vključno s programom Obzorje Evropa in programom Digitalna Evropaa, pa tudi precedenčnih programov Obzorje 2020, sedmega okvirnega programa ter okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije.

V okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa so načrtovani naslednji razpisi:

• eXtended Reality Learning – Engage and Interact (identifikacijska oznaka TOPIC: HORIZON-CL4-2022-HUMAN-01-19), datum odprtja: 21. decembra 2021;

• Razpisi v okviru delovnega programa programa Digitalna Evropa za obdobje 2021–2022 vključujejo pripravljalne ukrepe za podatkovni prostor za znanja in spretnosti, ki bo odprt od 17. novembra 2021 do 22. februarja 2022.

V okviru programa Obzorje 2020 so bila zajeta naslednja področja:

• Program mentorstva za šole: vključevanje inovacij s širjenjem naprednih praks poučevanja, ki temeljijo na IKT, v širok krog šol (DT-TRANSFORMATIONS-21-2020);opolnomočenje, vključujoč internet naslednje generacije (IKT-2019-30);
• vzpostavljanje mednarodnega partnerstva v državah z nizkimi in srednjimi dohodki (IKT-39-2016-2017);
• tehnologije za učenje ter znanja in spretnosti (IKT-22-2016);
• tehnologije za boljše učenje in poučevanje ljudi (IKT 20 – 2015);
• napredne digitalne tehnologije iger na srečo/igrifikacije (IKT 21–2014).

Na pobudo Evropskega parlamenta Komisija sofinancira pilotni projekt in pripravljalne ukrepe, potekajoči ukrepi pa so:

• pripravljalni ukrep – Izboljšanje dostopa do izobraževalnih orodij na območjih in v skupnostih s slabo povezljivostjo ali dostopom do tehnologij (PPPA-2021-RemoteDigEdu);
• razpis pilotnega projekta – Girls 4 STEM in Europe (Girls4STEM-2019) in izbrani projekt GEM – Empower Girls to Embrace their Digital and Entrepreneurial Potential (GEM – Opolnomočenje deklet za izkoriščanje njihovega digitalnega in podjetniškega potenciala).

Digitalizacija šol

Komisija je izvedla drugo raziskavo med šolami: IKT v izobraževanju v letu 2019. Anketa je imela dva cilja:

1. primerjajo napredek na področju IKT v šolah;
2. opredeliti model za visoko opremljeno in povezano učilnico.

Raziskava je bila izvedena v 31 državah (EU-27 + Združeno kraljestvo, Norveška, Islandija in Turčija). Zagotavlja podrobno in zanesljivo primerjalno analizo o uporabi IKT v šolskem izobraževanju po vsej Evropi ter o zagotavljanju, uporabi, zaupanju in odnosu do infrastrukture.

Evropska komisija je objavila tudi študijo o satelitskih širokopasovnih storitvah v šolah. Študija je pokazala, da leta 2015 po ocenah 18 % osnovnih in srednjih šol v EU ni bilo priključenih na širokopasovne povezave. V študiji je bilo ugotovljeno, da bi lahko bila širokopasovna satelitska povezava učinkovita možnost za slabo povezane šole. Predlagano je bilo tudi, da bi se sistem bonov lahko uporabil kot orodje za zapolnitev širokopasovne vrzeli v šolah.