Elektronska identifikacija – elektronska identifikacija

Elektronska identifikacija (eID) je ključni element pri zagotavljanju varnosti in zaščite digitalnih transakcij. Služi kot digitalno dokazilo o identiteti, ki posameznikom omogoča dostop do spletnih storitev, izvajanje elektronskih transakcij in interakcijo z vladnimi platformami z višjo stopnjo zaupanja. Sistem elektronske identifikacije preverja identiteto osebe in zagotavlja, da se storitve zagotavljajo zakonitemu posamezniku, zlasti na občutljivih področjih, kot je bančništvo. Izziv je ustvariti sistem, ki bo brezhibno deloval prek meja in industrije. 

Pred letom 2014 države EU zaradi pomanjkanja skupne pravne podlage niso mogle priznati in sprejeti shem elektronske identifikacije, izdanih v drugih državah EU. Nezadostna čezmejna interoperabilnost nacionalnih shem je državljanom in podjetjem tudi preprečila, da bi v celoti izkoristili digitalno EU. Uredba o elektronski identifikaciji, avtentikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS),uvedena leta 2014, je omogočila uporabo nacionalnih elektronskih identifikacij za spletne javne storitve prek meja EU. Uredba eIDAS, ki zagotavlja podlago za čezmejno elektronsko identifikacijo, avtentikacijo in certificiranje spletišč v EU, je mejnik na poti k oblikovanju predvidljivega regulativnega okolja. Doslej bi lahko sedanji sistem koristilo več kot 90 % Evropejcev. Komisija vzdržuje in zagotavlja tudi številne odprte digitalne rešitve za večkratno uporabo, ki zagotavljajo popolno interoperabilnost digitalnih storitev, povezanih z identiteto (e-dostava, e-podpis, elektronska identifikacija). Vendar je stopnja uporabe nizka, njena uporaba je okorna, poslovni primeri, zlasti v zasebnem sektorju, pa so omejeni. Z razširitvijo digitalnih storitev in povečanjem pomislekov glede zasebnosti je postalo jasno, da je treba uredbo posodobiti, da bo v koraku z razvijajočim se digitalnim okoljem in nastajajočimi grožnjami zasebnosti.

Evropska komisija je v odziv na te spremembe leta 2021 predlagala spremembeuredbe eIDASiz leta 2014. Denarnica EU za digitalno identiteto, uvedena z uredbo o evropski digitalni identiteti iz leta 2024,poudarja pravico posameznikov, da ohranijo nadzor nad svojimi digitalnimi identitetami. Denarnica EU za digitalno identiteto je orodje za opolnomočenje državljanov za varno in zasebno upravljanje njihovih digitalnih identitet med prečkanjem EU, ki je usklajeno zizjavo EU o digitalnih pravicah in katerega cilj je doseči cilj programa politike Digitalno desetletje glede univerzalnega dostopa do digitalne identifikacije do leta 2030.

Komisija je v svojemsporočilu Digitalni kompas do leta 2030 določila več ciljev in mejnikov za elektronsko identifikacijo:  evropska pot v digitalno desetletje. Do leta 2030 bi morale biti na primer vse ključne javne storitve na voljo na spletu, vsi državljani bodo imeli dostop do elektronskih zdravstvenih kartotek, 100 % državljanov pa bo imelo dostop do varne elektronske identifikacije, kar pomeni, da bodo priznane po vsej Uniji, kar jim bo omogočilo popoln nadzor nad transakcijami z identiteto in souporabo osebnih podatkov. Pilotna izvedba prototipa digitalne denarnice že omogoča razvoj, izvajanje in razširitev okvira za evropsko digitalno identiteto. Cilj je pridobiti sklop tehničnih referenc, standardov, sestavnih delov in rešitev, vključno z aplikacijo, da se lahko denarnica EU za digitalno identiteto da na voljo državam EU.