Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Spremljanje pluralnosti medijev v digitalni dobi

Orodje za spremljanje pluralnosti medijev je znanstveno orodje za prepoznavanje morebitnih tveganj za pluralnost medijev.

Orodje za spremljanje pluralnosti medijev (MPM) je bilo prilagojeno in posodobljeno, da bi se upošteval način, kako digitalni razvoj vpliva na pluralnost medijev po vsej Evropi. MPM bo služil kot ključni vir informacij za vidik svobode medijev v prihodnjem prvem letnem poročilu o pravni državi, ki naj bi bilo objavljeno septembra 2020.

Media Pluralism Monitor

MPM ocenjuje tveganja, s katerimi se sooča pluralizem medijev, na podlagi sklopa 25 ključnih kazalnikov na štirih različnih področjih:

  1. osnovna zaščita
  2. tržna pluralnost
  3. politična neodvisnost
  4. socialna vključenost.

Kazalniki obravnavajo pravna, gospodarska in socialno-politična vprašanja. Vse javne službe, komercialni in skupnostni mediji so zajeti v monitorju,

MPM je diagnostično orodje, ki zagotavlja široko razumevanje tveganj za pluralnost medijev v državi članici. Ocene se izvajajo neodvisno in pregledno v posvetovanju z medijskimi strokovnjaki v vsaki državi.

MPM priznava, da se lahko različne politike in regulativni pristopi uporabljajo za različne vrste medijev, bodisi radiodifuznih, tiskanih ali digitalnih medijev. Po nadgradnji v letu 2018 obravnava tudi vpliv digitalnih platform. 

Spremljanje pluralnosti medijev v digitalni dobi – MPM2021

Evropski parlament je leta 2019 namenil proračun v višini 1 000 000 EUR, namenjen natančnemu uravnavanju programa MPM2020 in zagotavljanju njegovega nadaljnjega izvajanja.  Evropska komisija je dodelila nepovratna sredstva Centru za pluralnost medijev in svobodo medijev (CMPF) na Evropskem univerzitetnem inštitutu. Nova nepovratna sredstva so se začela izvajati 1. marca 2020.

Spremljanje pluralnosti medijev v digitalni dobi – MPM2020

Evropski parlament je v letu 2018 namenil proračun v višini 750 000 EUR. Ta proračun je bil namenjen prilagajanju MPM digitalnemu okolju in zagotavljanju njegovega izvajanja.  V ta namen je Evropska komisija dodelila nepovratna sredstva Centru za pluralizem in svobodo medijev ( CMPF) pri Evropskem univerzitetnem inštitutu.

Leta 2019 je CMPF izvedel študijo o kazalnikih, ki so potrebni za oceno tveganj za pluralnost informacij v digitalni dobi. To je pozneje izvedla v okviru programa MPM2020 v državah članicah EU in dveh državah kandidatkah, in sicer za leti 2018 in 2019. Dostop do rezultatov programa MPM2020.

Ozadje

Prvotna študija

Orodje za spremljanje pluralnosti medijev izhaja iz začetne študije iz leta 2009, ki jo je izvedla skupina treh akademskih inštitutov: ICRI, Katholieke Universiteit LeuvenCMC (Central European University) in MMTC (Jönköping International Business School) – v sodelovanju z Ernst & Young Belgium. V študiji je bilo razvito orodje za spremljanje za ocenjevanje tveganj za pluralnost medijev v državah članicah EU na podlagi stabilnega sklopa kazalnikov.

Poenostavitev in preskus MPM – faza 1

  • Evropski parlament je leta 2013 namenil proračun v višini 500 000 EUR za poenostavitev in pilotno izvajanje programa MPM;
  • Evropska komisija je nato dodelila nepovratna sredstva Centru za pluralizem in svobodo medijev (CMPF) pri Evropskem univerzitetnem inštitutu za izvajanje pilotnega projekta;
  • Prvo leto tega ukrepa je bilo razdeljeno na dva načina, pri čemer se je eden osredotočal na poenostavitev, in sicer na preskušanje devetih držav članic (Belgije, Bolgarije, Danske, Estonije, Francije, Grčije, Madžarske, Italije in Združenega kraljestva);
  • CMPF je izbral teh 9 držav na podlagi:
    • tipologija medijev in političnih sistemov;
    • geografska merila;
    • velikost medijskega trga (vključno s prebivalstvom in ozemljem);
    • obstoječe politične ocene ravni medijske svobode in pluralizma.
  • Končno poročilo o prvi fazi je bilo objavljeno januarja 2015.

Poenostavitev in preskus MPM – faza 2

  • Evropski parlament je leta 2014 namenil še en proračun v višini 500 000 EUR za nadaljevanje testiranja, ki se dopolnjuje s prejšnjim.
  • V tej drugi fazi projekta, ki se je začela novembra 2014, je CMPF ocenil izvedljivost in ustreznost kazalnikov. Testiral jih je v 19 državah EU, ki niso bile zajete v prvi pilotni fazi (Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Finska, Nemčija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska).
  • Rezultati so na voljo.

MPM – 3. faza

Leta 2016 je bila dodeljena nepovratna sredstva v višini 500 000 EUR za nadaljevanje ocenjevanja tveganj za pluralnost medijev. Podeljena je bila v okviru pripravljalnega ukrepa, ki ga je podprl Evropski parlament. 

V tej tretji fazi, ki jo je izvedel tudi CMPF, so raziskovalci projekta ocenili tveganja v vseh državah članicah EU in v dveh državah kandidatkah: Türkiye in Črna gora. Rezultati tega kroga so na voljo.

MPM – 4. faza

Center za pluralnost medijev in svobodo medijev (CMPF) na Evropskem univerzitetnem inštitutu je leta 2017 v vseh državah članicah EU ter v Srbiji in takratni Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (danes Severna Makedonija) uvedel orodje za spremljanje pluralnosti medijev (MPM).

V ta namen je bil za pripravljalni ukrep, ki ga podpira Evropski parlament, dodeljen proračun v višini 350 000 EUR. Rezultati vaje za leto 2017 so bili objavljeni leta 2018.

Najnovejše novice

Povezane vsebine

Širša slika

Svoboda in pluralnost medijev

Evropska unija podpira svobodo in pluralnost medijev kot stebra sodobne demokracije ter omogočata svobodno in odprto razpravo.

Podrobnejše informacije

Inovacije in politika družbenih medijev

Za oblikovanje prihodnjih družbenih medijev in omrežij kot varnega, odprtega, ustvarjalnega in zaupanja vrednega okolja so potrebne močne povezave med inovacijami in politiko.

Glej tudi

Multimedijski ukrepi

Multimedijski ukrepi EU so namenjeni okrepitvi poročanja o zadevah EU z evropskega vidika.

Medijska pismenost

Medijska pismenost še nikoli ni bila tako pomembna, kot je danes. Državljanom vseh starosti omogoča krmarjenje po sodobnem medijskem okolju in sprejemanje informiranih odločitev.

Boj proti dezinformacijam na spletu

Komisija se bori proti širjenju dezinformacij in napačnih informacij na spletu, da bi zaščitila evropske vrednote in demokratične sisteme.