Svoboda in pluralnost medijev

Svoboda in pluralnost medijev zagotavljata pretok informacij in imata ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti. Komisija je okrepila svoje delo na tem področju, pri čemer je svobodo medijev postavila v središče svojega poročanja o pravni državi in še naprej financirala različne projekte, ki prinašajo oprijemljive rezultate. Komisija je načrtovala tudi ključne pobude za izboljšanje dela in varnosti novinarjev ter sprejela akcijski načrt za spodbujanje uspešnega medijskega ekosistema.

Zaveze Evropske unije, da bo spoštovala svobodo in pluralnost medijev ter svobodo izražanja, ki vključuje pravico do prejemanja in širjenja informacij brez vmešavanja javnih organov, so zapisane v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah, ki odraža člen 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Evropski akt o svobodi medijev (EMFA)

Evropski akt o svobodi medijev (EMFA) se je po vsej Evropski uniji začel uporabljati avgusta 2025. Temelji na revidirani direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. Namen evropskega akta o svobodi medijev, ki je bil prvič predlagan septembra 2022, je okrepiti celovitost notranjega trga ter tako zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v EU. Med pripravo evropskega akta o svobodi medijev sta potekala poziv k predložitvi dokazov in odprto javno posvetovanje. Namen Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo je:

• zaščiti uredniško neodvisnost z zahtevo, da države članice spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev;
• Zaščititi novinarske vire, tudi pred uporabo vohunske programske opreme.
• zagotavljanje neodvisnega delovanja javnih medijev, vključno z zagotavljanjem ustreznih, vzdržnih in predvidljivih finančnih virov ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanju vodje ali članov upravnih odborov javnih medijev;
• zagotoviti preglednost lastništva medijev, tako da ponudniki medijskih storitev razkrijejo specifične informacije o sebi (npr. pravna imena, kontaktne podatke, lastništvo);
• zagotoviti zaščitne ukrepe, da zelo velike spletne platforme (imenovane v skladu z aktom o digitalnih storitvah) ne bi neupravičeno odstranile medijskih vsebin, ki so bile ustvarjene v skladu s poklicnimi standardi, vendar se štejejo za nezdružljive s pogoji poslovanja;
• uvesti pravico do prilagoditve medijske ponudbe na napravah in vmesnikih, kot so povezani televizorji, kar bo uporabnikom omogočilo, da spremenijo privzete nastavitve tako, da bodo odražale njihove lastne želje;
• zagotovi, da države članice s preskusi pluralnosti medijev zagotovijo oceno učinka ključnih koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost;
• zagotoviti večjo preglednost pri merjenju občinstva za ponudnike medijskih storitev in oglaševalce, da se omeji tveganje napihnjenih ali pristranskih podatkov o občinstvu;
• določiti zahteve glede preglednosti za dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam s strani javnih organov in subjektov;
• Okrepiti in razširiti sodelovanje in usklajevanje med medijskimi regulatorji, vključno z ukrepi v zvezi z medijskimi storitvami iz držav zunaj Unije.

Druga zakonodaja in pravna država

Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, splošno znane kot strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, so posebna oblika nadlegovanja, ki se uporablja predvsem proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, da bi preprečili ali kaznovali govorjenje o vprašanjih javnega interesa. Maja 2024 je začela veljati direktiva o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, ki sodiščem in osebam, zoper katere so vložene strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, zagotavlja orodja za boj proti očitno neutemeljenim ali zlorabljenim sodnim postopkom. Zaščitni ukrepi se uporabljajo v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.

Komisija je novembra 2025 predstavila evropski ščit za demokracijo, krovno strategijo za zaščito in opolnomočenje naših demokracij. Ščit vključuje nove ukrepe za zaščito integritete v informacijskem prostoru, zaščito svobodnih in poštenih volitev in medijev ter povečanje družbene odpornosti in medijske pismenosti. Ščit demokracije je del širšega, razvijajočega se pristopa EU k zaščiti demokracije. Prejšnje pobude so postavile pomembne temelje za današnji okvir. Akcijski načrt za evropsko demokracijo je vzpostavil celovit okvir za zaščito novinarjev, spodbujanje svobodnih in poštenih volitev, krepitev svobode medijev, boj proti dezinformacijam in spodbujanje državljanskega udejstvovanja.

Kar zadeva zaščito medijskih delavcev in novinarjev, Komisija pripravlja posodobitev svojega priporočila o varnosti novinarjev, da bi okrepila zaščitne ukrepe pred neupravičenimi pritiski, grožnjami in napadi.

Mehanizem pravne države namenja ključni del svobodi in pluralnosti medijev, ki preučuje regulativne organe in telesa za medije, preglednost lastništva medijev in vladnega vmešavanja ter okvir za zaščito novinarjev. Poročilo o stanju pravne države, ki je bilo pripravljeno leta 2020, predstavlja povzetek stanja pravne države v EU in oceno razmer v vsaki državi članici s poudarkom na štirih glavnih stebrih: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost medijev ter druge institucionalne sisteme zavor in ravnovesij. Od leta 2024 so v Poročilu o stanju pravne države obravnavani tudi zadevni dogodki v Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.

Leta 2026 so bili v sedmem letnem poročilu o stanju pravne države poudarjeni napredek in trenutni izzivi v medijskem okolju v državah članicah. V poročilu so bili priznani konkretni ukrepi, ki jih je sprejelo več držav članic za okrepitev neodvisnega delovanja in financiranja javnih medijev ter izboljšanje pravičnosti in preglednosti pri dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev. Poleg tega se v nekaterih državah članicah ob nenehnih grožnjah več pozornosti namenja varnosti in zaščiti novinarjev. Kljub temu napredku so v nekaterih državah članicah potrebni nadaljnji ukrepi za reševanje teh vprašanj, pa tudi za povečanje neodvisnosti medijskih regulatorjev in povečanje preglednosti lastništva medijev.

Velika moč, ki jo imajo največje spletne platforme, upravičuje upoštevanje posebnih predhodnih pravil za zaščito konkurence in izbire potrošnikov na spletu. Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora.

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in evropski akt o svobodi medijev krepita pravne zaščitne ukrepe na več področjih, ki jih zajemajo poročila o stanju pravne države ali orodje za spremljanje pluralnosti medijev, vključno z neodvisnostjo medijskih regulatorjev, preglednostjo lastništva medijev, državnim oglaševanjem, javnimi mediji in medijsko pismenostjo.

Zakonodajalec Unije je s členom 17 Direktive o avtorski pravici sprejel pravila za pravičnejši trg. Namen teh pravil je pomagati imetnikom pravic, da bodo v boljšem položaju glede nekaterih platform za spletno izmenjavo. Zagotavljajo, da imetniki pravic prejmejo pravičnejše nadomestilo za uporabo njihovih vsebin. Kar zadeva pravico medijskih hiš (člen 15 direktive o avtorskih pravicah), bo to spodbudilo pluralno, neodvisno in kakovostno novinarstvo z boljšim pogajalskim položajem medijskih hiš do akterjev na spletnem trgu.

Ukrepi financiranja in podpore

EU financira več projektov, ki spodbujajo svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje in/ali obravnavajo strukturne izzive medijskih sektorjev.

Komisija je predlagala tudi vrsto ukrepov za podporo gospodarstvu in pozvala države članice, naj jih kar najbolje izkoristijo za podporo medijskemu sektorju.

• Začasni okvir za državno pomoč je bil hitro vzpostavljen in razširjen. Objavljena je bila tudi posebna vodilna predloga za državno pomoč za digitalizacijo novičarskih medijev, ki naj bi državam članicam pomagala pri oblikovanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
• Finančna podpora REACT-EU usmerja dodatne kohezijske sklade v ključne prednostne naloge malih in srednjih podjetij (MSP) ali ustvarjalnih MSP v kulturnem sektorju, ki so priznana kot prednostna naloga. Ti skladi vključujejo subvencije za zaposlovanje, sheme skrajšanega delovnega časa ter likvidnost in solventnost za MSP.  
• Začasna podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) je instrument, ki je državam članicam na voljo za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam pandemije COVID-19.
• Obstoječa orodja so bila prilagojena, vključno z večjo prožnostjo pri izvajanju podprtih projektov. Obstoječi jamstveni instrument za MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z mediji, na primer omogoča večjo prožnost pri odplačevanju posojil in olajšuje posojanje z zagotavljanjem večje varnosti finančnim institucijam.
• Komisija je sprejela akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja. Ti sektorji, ki jih je koronavirusna kriza še posebej prizadela, so bistveni za demokracijo ter kulturno raznolikost in digitalno avtonomijo Evrope. Akcijski načrt se osredotoča na tri področja dejavnosti in deset konkretnih ukrepov. To bo medijskemu sektorju pomagalo, da si opomore od krize, saj bo olajšalo in razširilo dostop do financiranja. Pomagale bodo tudi pri preoblikovanju medijskega sektorja, saj bodo spodbujale naložbe v dvojni digitalni in zeleni prehod, hkrati pa zagotavljale odpornost sektorja v prihodnosti. Opolnomočili bodo evropske državljane in podjetja.

Časovnica evropskega akta o svobodi medijev (EMFA)

•  

  z dne 16. septembra 2022

  • Komisija sprejela predlog ESPRA
•  

  marec 2024

  • sprejetje v Evropskem parlamentu in Svetu
•  

  7. maj 2024

  • Začetek veljavnosti ESPRA 
•  

  8. november 2024

  • Uporablja se določba o pravici do pluralnosti medijev.
     
•  

  februarja 2025

  • Začetek uporabe 
    • Pravica ponudnikov medijskih storitev do gospodarske dejavnosti na notranjem trgu brez omejitev
    • Dolžnosti ponudnikov medijskih storitev, ki zagotavljajo novice in aktualne informativne vsebine, glede neodvisnosti uredniških odločitev
    • Spremembe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah
    • Določbe o neodvisnih medijskih regulatorjih in odboru
•  

  8. maj 2025

  • Uporablja se določba o regulativnem sodelovanju.
•  

  8. avgust 2025 

  • Začetek uporabe:
    • Zaščita novinarjev in medijskih delavcev pred ukrepi držav članic 
    • Zaščitni ukrepi za neodvisnost javnih medijev
    • Preglednost lastništva medijev
    • Medijske vsebine na zelo velikih spletnih platformah
    • Zahteve za nacionalne ukrepe, ki vplivajo na ponudnike medijskih storitev
    • Ocene in mnenja o koncentracijah na medijskem trgu
    • Merjenje občinstva
    • Državno oglaševanje 
•  

  8. maj 2027

  • Prilagajanje medijskih ponudb se začne uporabljati