Svoboda in pluralnost medijev

Svoboda in pluralnost medijev zagotavljata pretok informacij in imata ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti oblasti. Komisija je okrepila svoje delo na tem področju, pri čemer je svobodo medijev postavila v središče svojega poročanja o pravni državi in še naprej financirala različne projekte, ki prinašajo oprijemljive rezultate. Komisija je načrtovala tudi ključne pobude za izboljšanje dela in varnosti novinarjev ter sprejela akcijski načrt za spodbujanje uspešnega medijskega ekosistema.

Zaveze Evropske unije, da bo spoštovala svobodo in pluralnost medijev ter svobodo izražanja, ki vključuje pravico do sprejemanja in širjenja vesti brez vmešavanja javnih organov, so zapisane v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah (.pdf), ki odraža člen 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Zakonodaja in pravna država

Evropski akt o svobodi medijev (EMFA), ki je začel veljati maja 2024 in temelji narevidirani direktivi oavdiovizualnih medijskih storitvah.  Cilj ESPRA, ki je bilprvič predlagan septembra 2022, je okrepiti celovitost notranjega trga ter tako zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v Uniji. Med pripravo evropskega aktao svobodi medijev sta bila organizirana poziv k predložitvi dokazov in odprto javno posvetovanje. ESPRA bo:

• zaščititi uredniško neodvisnost z zahtevo, da države članice spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev;
• Zaščititi novinarske vire, tudi pred uporabo vohunske programske opreme.
• zagotavljanje neodvisnega delovanja javnih medijev, vključno z zagotavljanjem ustreznih, trajnostnih in predvidljivih finančnih sredstev ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanju vodje ali članov upravnih odborov javnih medijev;
• zagotoviti preglednost lastništva medijev, tako da ponudniki medijskih storitev razkrijejo specifične informacije o sebi (npr. pravna imena, kontaktne podatke, lastništvo);
• zagotoviti zaščitne ukrepe, da zelo velike spletne platforme (imenovanev skladu z aktom o digitalnih storitvah)ne bi neupravičeno odstranilemedijskih vsebin, ki so bile ustvarjene v skladu s poklicnimi standardi, vendar se štejejo za nezdružljive s pogoji poslovanja;
• uvedba pravice do prilagoditve ponudbe medijev na napravah in vmesnikih, kot so povezani televizorji, ki uporabnikom omogoča, da spremenijo privzete nastavitve tako, da odražajo njihove lastne preference;
• zagotoviti, da države članice s preskusi pluralnosti medijev zagotovijo oceno učinka ključnih koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost;
• zagotavljanje večje preglednosti pri merjenju občinstva za ponudnike medijskih storitev in oglaševalce, da se omeji tveganje napihnjenih ali pristranskih podatkov o občinstvu;
• določiti zahteve glede preglednosti za dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam s strani javnih organov in subjektov;
• Okrepiti in razširiti sodelovanje in usklajevanje med med medijskimi regulatorji, vključno z ukrepi v zvezi z medijskimi storitvami iz držav zunaj Unije.

Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, splošno znane kot strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, so posebna oblika nadlegovanja, ki se uporablja predvsem zoper novinarje in zagovornike človekovih pravic, da se prepreči ali kaznuje govorjenje o vprašanjih javnega interesa. Maja 2024 je začela veljati direktiva o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, ki sodiščem in osebam, zoper katere se vlagajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, zagotavlja orodja za boj proti očitno neutemeljenim ali zlorabljenim sodnim postopkom. Zaščitni ukrepi se uporabljajo v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.

Komisija je sprejela akcijski načrt za evropsko demokracijo. Tesno bo sodelovala z državami članicami in deležniki, da bi izboljšala varnost novinarjev. Zagotovil bo trajnostno financiranje projektov, ki se osredotočajo na pravno in praktično pomoč novinarjem v EU in drugod. Marca 2021 se je v okviru evropskega foruma novičarskih medijev začel dialog z deležniki, pri čemer so lahko zainteresirane strani zagotovile povratne informacije o priporočilu o zaščiti, varnosti in opolnomočenju novinarjev in drugih medijskih delavcev, sprejetem septembra 2021. Načrt predvideva tudi spodbujanje preglednega in pravičnega dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, spodbujanje raznolikosti medijev in razvoj evropskega pristopa k poudarjanju avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena. V zvezi s tem je bil objavljen javni razpis za študijo.

Mehanizem pravne države namenja ključni del svobodi in pluralnosti medijev, ki obravnava regulativne organe in telesa za medije, preglednost lastništva medijev in vmešavanja vlade ter okvir za zaščito novinarjev. Prvo poročilo o stanju pravne države, ki zajema vseh 27 držav članic, je bilo objavljeno 30. septembra 2020. Predstavlja sintezo stanja pravne države v EU in oceno stanja v vsaki državi članici, pri čemer se osredotoča na štiri glavne stebre: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost medijev ter drugi institucionalni sistemi zavor in ravnovesij. 

Leta 2024 so bili v petem letnem poročilu o stanju pravne države poudarjeni napredek in sedanji izzivi na medijskem področju v državah članicah. V poročilu so bili priznani konkretni ukrepi, ki jih je več držav članic sprejelo za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev novinarjev, ter razširitev nalog in pristojnosti številnih nacionalnih medijskih regulatorjev. Kljub temu napredku so bili v poročilu izraženi vztrajni pomisleki glede neodvisnega upravljanja in finančne stabilnosti javnih medijskih hiš, preglednosti lastništva medijev, dostopa do javnih dokumentov in pravične porazdelitve državnega oglaševanja. Komisija je ponovila svoja priporočila na teh področjih in poudarila varnost novinarjev. 

Velika moč največjih spletnih platform upravičuje upoštevanje posebnih predhodnih pravil za zaščito konkurence in izbire potrošnikov na spletu. Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora.

Revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah krepi pravna jamstva na več področjih, ki jih zajema orodje za spremljanje pluralnosti medijev, in sicer moderiranje spletnih vsebin, neodvisnost medijskih regulatorjev, preglednost lastništva medijev in medijsko pismenost. Komisija pozorno spremlja postopek prenosa.

Zakonodajalec Unije je s členom 17 nove direktive o avtorski pravici sprejel pravila za pravičnejši trg. Namen teh pravil je pomagati imetnikom pravic, da so v boljšem položaju v zvezi z nekaterimi spletnimi platformami za izmenjavo. Imetnikom pravic zagotavljajo pravičnejše nadomestilo za uporabo njihovih vsebin. Nova pravica medijskih hiš (člen 15 nove direktive o avtorskih pravicah) bo spodbujala pluralno, neodvisno in kakovostno novinarstvo z boljšim pogajalskim položajem medijskih hiš v odnosu do akterjev na spletnem trgu.

Neposredno financiranje

EU financira številne projekte:

• Več tekočih projektov in razpisov ali projektov in razpisov v pripravi, katerih cilj je:
  • evidentirati kršitve svobode medijev;
  • braniti ogrožene novinarje;
  • spremljati tveganja za pluralnost medijev;
  • podpirati sodelovalno novinarstvo, sodelovanje in izmenjavo najboljših praks.
• Projekti, ki jih vodijo Evropsko središče za svobodo tiska in medijev (ECPMF) in njegovi partnerji ter so namenjeni obravnavanju kršitev svobode in pluralnosti medijev v državah članicah EU in državah kandidatkah.
• Nepovratna sredstva za Center za pluralnost in svobodo medijev (CMPF) za razvoj in izvajanje orodja zaspremljanje pluralnosti medijev(MPM), ki zagotavlja celovit pregled tveganj za svobodo in pluralnost medijev po vsej Evropi ter obravnava štiri glavna področja:
  1. osnovna zaščita
  2. pluralnost trga
  3. politična neodvisnost
  4. socialna vključenost
• pilotni projekt orodja za spremljanje lastništva medijev, ki bo povečal preglednost lastništva medijev.
• Program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027, katerega načrtovani proračun bo znašal približno 2,5 milijarde EUR, kar je 80-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem (2014–2020) na ravni EU-27. Spodbujal bo evropsko sodelovanje na področju kulturne raznolikosti in industrijske konkurenčnosti za kulturne in ustvarjalne sektorje. Objavljen je bil poziv k novinarskim partnerstvom, namenjenim spodbujanju sektorskega čezmejnega sodelovanja med strokovnjaki na področju novičarskih medijev v Evropi. Za povečanje financiranja in zagotovitev dolgoročne podpore projektom na področju svobode, pluralnosti in pismenosti medijev so bila iz tega programa zagotovljena namenska sredstva v višini vsaj 75 milijonov evrov.

Podporni ukrepi

Komisija je od začetka pandemije COVID-19 predlagala vrsto ukrepov za podporo gospodarstvu in države članice pozvala, naj jih čim bolj izkoristijo za podporo medijskemu sektorju.

• Začasni okvir za državno pomoč je bil hitro vzpostavljen in razširjen. Objavljena je bila tudi namenska vodilna predloga za državno pomoč za digitalizacijo novičarskih medijev, da bi se državam članicam pomagalo pri oblikovanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
• Finančna podporaREACT-EU se osredotoča na dodatna kohezijska sredstva za ključne prednostne naloge malih in srednjih podjetij (MSP) ali ustvarjalna MSP v kulturnem sektorju, ki so priznana kot prednostna. Ta sredstva vključujejo subvencije za zaposlovanje, sheme skrajšanega delovnega časa ter likvidnost in plačilno sposobnost MSP.  
• Začasna podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) je instrument, ki je državam članicam na voljo za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam pandemije COVID-19.
• Obstoječa orodja so bila prilagojena, vključno z večjo prožnostjo pri izvajanju podprtih projektov. Obstoječi jamstveni instrument za MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z mediji, na primer omogoča večjo prožnost pri odplačevanju posojil in olajšuje dajanje posojil z zagotavljanjem večje varnosti finančnim institucijam.
• Komisija je sprejela akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja. Ti sektorji, ki jih je koronavirusna kriza še posebej prizadela, so bistveni za demokracijo ter kulturno raznolikost in digitalno avtonomijo Evrope. Akcijski načrt se osredotoča na tri področja dejavnosti in 10 konkretnih ukrepov. Ti bodo pomagali medijskemu sektorju, da si opomore od krize, saj bodo olajšali in razširili dostop do financiranja. Pomagali bodo tudi pri preoblikovanju medijskega sektorja s spodbujanjem naložb, da bi sprejeli dvojni digitalni in zeleni prehod, hkrati pa zagotovili prihodnjo odpornost sektorja. Opolnomočili bodo tudi evropske državljane in podjetja.

Časovnica ESPRA