Smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij

O kodeksu ravnanja

Kaj je kodeks ravnanja glede dezinformacij?

Kodeks ravnanja določa načela in zaveze za spletne platforme in oglaševalski sektor za boj proti širjenju dezinformacij na spletu v EU, za izvajanje katerih so se podpisniki dogovorili. Je prvi samoregulativni instrument na svetu za boj proti dezinformacijam. Ocena kodeksa iz leta 2020 je pokazala, da je to dober primer strukturiranega sodelovanja s spletnimi platformami za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti. Ugotovljene so bile tudi pomanjkljivosti, vključno z nedosledno in nepopolno uporabo na platformah in v državah EU, vrzeli v obsegu zavez iz kodeksa, ki naj bi se odpravile s smernicami za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij.

Kakšne so smernice o kodeksu ravnanja?

Smernice določajo pričakovanja Komisije glede tega, kako bi morale platforme in drugi ustrezni deležniki okrepiti kodeks ravnanja glede dezinformacij, da bi odpravili vrzeli in pomanjkljivosti ter ustvarili preglednejše, varnejše in zaupanja vredno spletno okolje. Določa tudi temelje za trden okvir spremljanja izvajanja kodeksa. Namen smernic je razviti obstoječi kodeks ravnanja v smeri koregulativnega instrumenta, predvidenega v aktu o digitalnih storitvah, brez poseganja v končni dogovor o aktu o digitalnih storitvah in kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo. Okrepljeni kodeks ponuja zgodnjo priložnost za oblikovanje ustreznih ukrepov za obravnavanje sistemskih tveganj, ki izhajajo iz delovanja in uporabe storitev platform, ob upoštevanju pričakovanega okvira za oceno in zmanjšanje tveganja iz akta o digitalnih storitvah.

Kako smernice obravnavajo pomanjkljivosti sedanjega kodeksa?

Smernice obravnavajo glavne pomanjkljivosti in vrzeli, ugotovljene v oceni kodeksa, ki jo je Komisija izvedla leta 2020, pri čemer se opirajo tudi na izkušnje, pridobljene v okviru programa za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19. Poziva k odločnejšim zavezam podpisnikov, da bodo zagotovili učinkovitejši odziv na širjenje dezinformacij, doslednejšo uporabo kodeksa med platformami in državami EU, okrepljen sistem spremljanja z jasnimi ključnimi kazalniki uspešnosti in ustrezen mehanizem za redno prilagajanje kodeksa. Predlaga razširitev obsega in področja uporabe kodeksa ter določa, kako bi bilo treba okrepiti zaveze kodeksa. Poziva na primer k odločnejšim ukrepom za demonetizacijo virov dezinformacij, povečanje preglednosti političnega oglaševanja, obravnavanje manipulativnega vedenja, opolnomočenje uporabnikov, izboljšanje sodelovanja s preverjevalci dejstev in zagotovitev dostopa do podatkov za raziskovalce.

Kakšno je področje uporabe okrepljenega kodeksa v skladu s smernicami?

V akcijskem načrtu za evropsko demokracijo so dezinformacije opredeljene kot „lažne ali zavajajoče vsebine, ki se širijo z namenom zavajanja ali zagotavljanja gospodarske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo“. Čeprav je glavni cilj kodeksa še vedno dezinformacije v ožjem smislu, bi si morali podpisniki z okrepljenim kodeksom prizadevati za vzpostavitev ustreznih politik in sprejetje sorazmernih ukrepov za zmanjšanje tveganj, ki jih predstavljajo tudi napačne informacije, kadar obstaja znatna razsežnost javne škode, in z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za svobodo govora. Splošni izraz „dezinformacije“, ki se uporablja v smernicah, vključuje tudi operacije vplivanja na informacije in vmešavanje, tudi s strani tujih akterjev, pri katerih se manipulacija z informacijami uporablja tako, da povzroča znatno javno škodo.

Kdo so podpisniki kodeksa ravnanja?

Sedanji podpisniki vključujejo glavne spletne platforme, dejavne v EU, pa tudi trgovinska združenja in ustrezne akterje v spletnih in oglaševalskih ekosistemih. To so: Google, Facebook, Twitter, Microsoft, TikTok, Mozilla, DOT Europe (nekdanja EDiMA), Svetovna zveza oglaševalcev (WFA) in njena belgijska zveza belgijskih oglaševalcev (UBA);  Evropsko združenje komunikacijskih agencij (EACA) in njegovi nacionalni člani iz Francije, Poljske in Češke – Association des Agences Conseils en Communication (AACC), Stowarzyszenie Komunikacji Marketingowej/Ad Artis Art Foundation (SAR) in Asociace Komunikacnich Agentur (AKA) – The Interactive Advertising Bureau (IAB Europe), Kreativitet &amp, Kommunikation in Goldbach Audience (Švica) AG.

Kako se bodo izvajale zaveze iz kodeksa? Kaj pa koregulativni okvir, vzpostavljen z aktom o digitalnih storitvah?

Smernice so del celovitih ukrepov Komisije za obravnavanje dezinformacij in določajo tudi temelje za trden okvir za spremljanje. Namen smernic je razviti obstoječi kodeks ravnanja v smeri kodeksa ravnanja kot dela soregulativnega okvira, predvidenega v aktu o digitalnih storitvah, brez poseganja v končni dogovor o aktu o digitalnih storitvah v sozakonodajnem postopku. Akt o digitalnih storitvah kot del soregulativnega okvira določa nekatere cilje in minimalna merila, ki jih morajo spoštovati kodeksi ravnanja.

Zelo velike platforme bodo imele koristi od sodelovanja pri okrepljenem kodeksu v pričakovanju novih obveznih obveznosti, ki se bodo zanje uporabljale v skladu s predlaganim aktom o digitalnih storitvah. Zlasti v zvezi z oceno tveganja, zmanjševanjem tveganja, opolnomočenjem uporabnikov in preglednostjo oglaševanja. Okrepljeni kodeks kot tak ponuja zgodnjo priložnost za oblikovanje ustreznih ukrepov za obravnavo enega od glavnih tveganj, ki jih predstavljajo storitve platform, glede na predlagani okvir akta o digitalnih storitvah. Tudi manjšim platformam in drugim deležnikom bi koristilo, če bi se pridružili ustreznim zavezam okrepljenega kodeksa, da bi izkoristili njegove najboljše prakse in se zaščitili pred tveganji izgube ugleda, ki jih predstavlja zloraba njihovih sistemov za širjenje dezinformacij.

Čeprav sodelovanje v okviru kodeksov ravnanja prinaša številne koristi, bo podpis kodeksa ostal prostovoljna odločitev platforme, tudi v okviru predlaganega akta o digitalnih storitvah.

Ali se lahko kodeksu pridružijo novi podpisniki?

Da, Komisija spodbuja nove podpisnike, naj se pridružijo kodeksu in sodelujejo pri njegovi reviziji, saj širša udeležba povečuje učinek in učinkovitost kodeksa. Eno od priporočil Komisije za okrepljeni kodeks je vključitev prilagojenih zavez, ki ustrezajo raznolikosti storitev, ki jih zagotavljajo podpisniki, njihovi velikosti in posebnim vlogam, ki jih imajo v ekosistemu. Podpisniki bi morali podpisati zaveze, ki so pomembne za njihove storitve. Morebitni podpisniki lahko že stopijo v stik s službami Komisije, da bi se pridružili okrepljenemu kodeksu in sodelovali pri njegovi pripravi.

Kdo je lahko potencialni novi podpisnik?

Potencialni novi podpisniki lahko vključujejo uveljavljene in nastajajoče platforme, dejavne v EU, storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ustrezne deležnike v ekosistemu spletnega oglaševanja (npr. izmenjave oglasov, ponudnike oglaševalskih tehnologij, lastnike blagovnih znamk), druge akterje, ki zagotavljajo storitve, ki se lahko uporabijo za demonetizacijo dezinformacij (npr. storitve e-plačil, platforme za e-trgovanje, storitve množičnega financiranja/donacije), ter deležnike, ki lahko z orodji, instrumenti, rešitvami ali strokovnim znanjem prispevajo k učinkovitemu delovanju kodeksa.

Program za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19

Kako bodo izkušnje s programom za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19 koristile okrepljenemu kodeksu?

Program za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19 zagotavlja poglobljen pregled ukrepov, ki so jih platforme sprejele za boj proti napačnim in zavajajočim informacijam o koronavirusu in cepivih. Izkazalo se je, da je koristen ukrep za preglednost, s katerim se zagotavlja javna odgovornost platform, kodeks pa je prestal stresni test. Platforme so poročale o ukrepih, sprejetih za povečanje prepoznavnosti verodostojnih virov, orodjih, razvitih za olajšanje dostopa do zanesljivih informacij javnega interesa, degradiranih in sprejetih ukrepih v zvezi z vsebino, ki vsebuje napačne ali zavajajoče informacije, ki bi lahko povzročile fizično škodo, prepovedanem oglaševanju, ki izkorišča krizo, in okrepljenih prizadevanjih za zagotavljanje točnih informacij o cepivih.

V programu spremljanja je bilo izpostavljenih tudi več pomanjkljivosti. Izboljšani sistem spremljanja bi moral zagotavljati redno ocenjevanje izvajanja zavez kodeksa s strani podpisnikov in omogočati ocenjevanje učinkovitosti kodeksa kot orodja za boj proti dezinformacijam. Okvir za spremljanje bi moral temeljiti na močnih in natančnih ključnih kazalnikih uspešnosti, s katerimi se merijo rezultati in učinek politik, ki jih izvajajo podpisniki (v nadaljnjem besedilu: kazalniki na ravni storitev), ter ključnih kazalnikih uspešnosti, s katerimi se meri splošni učinek kodeksa na dezinformacije v EU (v nadaljnjem besedilu: strukturni kazalniki). Okrepljeni kodeks bi moral zagotoviti, da se informacije in podatki zagotavljajo v standardiziranih oblikah z razčlenitvami po državah članicah.

Posredovanje oglasov in politično oglaševanje

Kako naj bi se s smernicami zmanjšalo izkoriščanje dezinformacij?

Platforme in vsi drugi akterji ekosistema spletnega oglaševanja bi morali sodelovati, da bi prenehali monetizirati dezinformacije s prihodki iz oglaševanja. Zato bi bilo treba v okviru okrepljenih zavez kodeksa sprejeti bolj razčlenjene in prilagojene ukrepe za obravnavanje tveganj dezinformacij, povezanih z distribucijo spletnega oglaševanja. Poleg tega bi morala orodja za varnost blagovnih znamk vključevati analizo preverjevalcev dejstev in raziskovalcev o virih dezinformacijskih kampanj. Lastniki blagovnih znamk in oglaševalci pa bi se morali zavezati, da ne bodo objavljali oglasov poleg dezinformacij ali na mestih, ki večkrat objavljajo dezinformacije.

Kako bodo smernice upoštevale prihodnjo zakonodajo o preglednosti sponzoriranih političnih vsebin?

Revizija kodeksa ravnanja na področju političnega oglaševanja bo morala upoštevati prihodnji zakonodajni predlog in služi kot pomembno sredstvo za doseganje oprijemljivega napredka pred sprejetjem zakonodaje in prek zakonodajnega okvira, ko bo ta vzpostavljen. Okrepljeni kodeks bi moral oblikovati rešitve, ki jih vodi industrija, da se podpre njegovo izvajanje in doseže stalen napredek na tem področju. V smernicah je predlagana okrepitev zavez podpisnikov kodeksa za povečanje preglednosti in javnega razkritja političnih oglasov. Ti oglasi bi morali biti jasno in učinkovito označeni in prepoznavni kot plačljiva vsebina, uporabniki pa bi morali biti sposobni razumeti, da prikazana vsebina vsebuje oglaševanje, povezano s političnimi vprašanji.

Opolnomočenje uporabnikov

Kako bi moral okrepljeni kodeks obravnavati manipulativno vedenje?

V smernicah se predlaga okrepitev kodeksa, da se zagotovi celovita pokritost sedanjih in nastajajočih oblik manipulativnega ravnanja, ki se uporabljajo za širjenje dezinformacij, kot so boti, lažni računi, organizirane kampanje manipulacije in prevzemi računov. Prilagojene zaveze bi morale obravnavati ranljivosti ter zagotoviti preglednost in odgovornost ukrepov, sprejetih za zmanjšanje učinka manipulativnega ravnanja.

Katere ukrepe predlagajo smernice za izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov?

Zagotavljanje orodij uporabnikom za boljše razumevanje spletnega okolja in spodbujanje odgovornejšega vedenja na spletu sta ključna za omejitev širjenja dezinformacij. V smernicah so podpisniki kodeksa pozvani, naj se zavežejo „varni zasnovi“ kot vodilnemu načelu za arhitekturo svojih storitev. To pomeni, da bi se morali podpisniki zavezati, da bodo ocenili tveganja, ki jih predstavljajo njihovi sistemi, in zasnovali arhitekturo svojih storitev tako, da bodo čim bolj zmanjšali tveganja, povezana s širjenjem in širjenjem dezinformacij.

Okrepljeni kodeks bi moral vključevati konkretne ukrepe za zmanjšanje tveganj priporočilnih sistemov, ki spodbujajo virusno širjenje dezinformacij, povečanje prepoznavnosti zanesljivih informacij javnega interesa in izdajanje opozoril uporabnikom, ki so bili v stiku z vsebino, ki so jo preverjevalci dejstev opredelili kot lažno ali zavajajočo. Uporabnikom je treba dati tudi več pooblastil, na primer tako, da bodo lahko opozarjali na dezinformacije in prilagajali nastavitve priporočilnih sistemov. Podpisnike se spodbuja, naj nadaljujejo s svojimi ukrepi za spodbujanje medijske pismenosti.

Opolnomočenje skupnosti za raziskave in preverjanje dejstev

Kako je mogoče zagotoviti, da ima raziskovalna skupnost dostop do potrebnih podatkov za ustrezno preučevanje dezinformacij?

Raziskovalci, organizacije civilne družbe, preiskovalni novinarji in neakademski raziskovalci imajo pomembno vlogo pri razumevanju razvoja tveganj, povezanih z dezinformacijami. Kakovost raziskav na tem področju je odvisna od dostopa raziskovalcev do podatkov s platform. Komisija poziva podpisnice, naj drastično izboljšajo sedanje razmere, za katere je značilno občasno in samovoljno zagotavljanje podatkov, ki ne ustreza vsem raziskovalnim potrebam. Podpisniki bi si zato morali v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO) in ustreznimi nacionalnimi organi prizadevati za soustvarjanje pravnega in trdnega okvira za dostop do podatkov za raziskovalne namene.

Kako lahko kodeks izboljša učinek dejavnosti preverjanja dejstev?

Za odpravo znatnih vrzeli in neenakomerne pokritosti dejavnosti preverjanja dejstev med službami in državami EU bi se morali podpisniki zavezati, da bodo razširili sodelovanje s preverjevalci dejstev. Večji učinek preverjanja dejstev je mogoče doseči tudi z boljšim vključevanjem in prepoznavnostjo vsebin, ki jih pripravijo preverjevalci dejstev. Podpisniki bi morali preučiti učinkovite sisteme označevanja in vzpostavitev skupnega odložišča preverjanj dejstev, kar bi olajšalo njegovo učinkovito uporabo na vseh platformah, da bi preprečili ponoven pojav dezinformacij, ki so jih preverjevalci dejstev razkrili. Sodelovanje s preverjevalci dejstev bi moralo zagotoviti njihovo neodvisnost, pravično plačilo, spodbujati sodelovanje in olajšati pretok med storitvami.

Spremljanje kodeksa

Kako se bo v prihodnosti spremljalo izvajanje kodeksa?

Ocena kodeksa ravnanja in tekoči program spremljanja dezinformacij v zvezi s COVID-19 sta zagotovila koristne informacije o tem, kako okrepiti sistem spremljanja kodeksa. Izboljšani kodeks bi moral vključevati okrepljen sistem spremljanja in vzpostaviti trden okvir, ki vključuje nove ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je mogoče meriti na ravni držav članic. Omogočiti bi morali oceno učinka politik, ki jih podpisniki izvajajo za izpolnitev svojih zavez iz kodeksa, ter splošnega učinka kodeksa na dezinformacije v EU.

Podpisniki bi morali objavljati redna poročila v okviru okrepljenega spremljanja z uporabo usklajenih predlog ter vključno z nabori standardnih formatov in formatov, ki jih je mogoče revidirati, za zagotavljanje podatkov glede na ključne kazalnike uspešnosti. Spletne storitve z višjimi profili tveganja v zvezi s širjenjem dezinformacij bi morale vsakih šest mesecev poročati o izvajanju zavez in vsako leto oceniti tveganja, povezana s pojavom dezinformacij. Drugi podpisniki kodeksa bi morali poročati letno ter predložiti podatke in metrike, ki ustrezajo njihovim dejavnostim.

V smernicah je predlagano, naj se podpisniki zavežejo, da bodo ustanovili, vzpostavili in vzdrževali javno dostopen skupni spletni center za preglednost, ki bo zagotavljal pregled posebnih politik, ki so jih sprejeli podpisniki za izvajanje zavez iz kodeksa.

Kakšna je vloga stalne delovne skupine?

Stalna projektna skupina bi morala preučiti, kako razviti in prilagoditi kodeks glede na tehnološki, družbeni, tržni in zakonodajni razvoj. Projektni skupini bo predsedovala Komisija, v njej pa bodo sodelovali podpisniki kodeksa in predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje, Evropske opazovalnice digitalnih medijev in Skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA). Preučiti bi morala na primer razvoj strukturnih kazalnikov in mehanizmov, merljivih na ravni držav članic, ali vzpostavitev metode za oceno tveganja za hitro odzivanje v posebnih razmerah in krizah, kot so volitve ali pandemija.