Vprašanja in odgovori: Smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij

O kodeksu ravnanja

Kaj je kodeks ravnanja v zvezi z dezinformacijami?

Kodeks ravnanja določa načela in zaveze za spletne platforme in oglaševalski sektor za preprečevanje širjenja dezinformacij na spletu v EU, za katere so se podpisniki strinjali, da jih bodo izvajali. To je prvi samoregulativni instrument na svetu za boj proti dezinformacijam. Ocena kodeksa iz leta 2020 je pokazala, da je to dober primer strukturiranega sodelovanja s spletnimi platformami za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti. V njem so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti, vključno z nedosledno in nepopolno uporabo po platformah in državah EU, vrzeli v pokritosti zavez iz kodeksa, ki naj bi jih odpravile smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij.

Kakšne so smernice za kodeks ravnanja?

Smernice določajo pričakovanja Komisije glede tega, kako bi morale platforme in druge ustrezne zainteresirane strani okrepiti kodeks ravnanja glede dezinformacij, da bi odpravili vrzeli in pomanjkljivosti ter ustvarili bolj pregledno, varno in zaupanja vredno spletno okolje. Določa tudi temelje za trden okvir za spremljanje izvajanja kodeksa. Cilj smernic je razviti obstoječi kodeks ravnanja v smeri koregulativnega instrumenta, predvidenega v aktu o digitalnih storitvah, brez poseganja v končni dogovor o aktu o digitalnih storitvah in kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo. Okrepljeni kodeks ponuja zgodnjo priložnost za oblikovanje ustreznih ukrepov za obravnavanje sistemskih tveganj, ki izhajajo iz delovanja in uporabe storitev platform, ob upoštevanju predvidenega okvira za oceno tveganja in zmanjšanje tveganja iz akta o digitalnih storitvah.

Kako smernice obravnavajo pomanjkljivosti veljavnega kodeksa?

Smernice obravnavajo glavne pomanjkljivosti in vrzeli, ki jih je Komisija ugotovila v oceni kodeksa iz leta 2020, pri čemer se opirajo tudi na izkušnje, pridobljene pri programu za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19. Poziva k odločnejšim zavezam podpisnic, da bodo zagotovile učinkovitejši odziv na širjenje dezinformacij, doslednejšo uporabo kodeksa med platformami in državami EU, okrepljen sistem spremljanja z jasnimi ključnimi kazalniki uspešnosti in ustrezen mehanizem za redno prilagajanje kodeksa. Predlaga razširitev obsega in področja uporabe kodeksa ter določa, kako bi bilo treba okrepiti zaveze kodeksa. Poziva na primer k odločnejšim ukrepom za demonetizacijo povzročiteljev dezinformacij, povečanje preglednosti političnega oglaševanja, obravnavanje manipulativnega vedenja, krepitev vloge uporabnikov, izboljšanje sodelovanja s preverjevalci dejstev in zagotavljanje dostopa do podatkov za raziskovalce.

Kakšno je področje uporabe okrepljenega kodeksa v skladu s smernicami?

V akcijskem načrtu za evropsko demokracijo so dezinformacije opredeljene kot „lažne ali zavajajoče vsebine, ki se širijo z namenom zavajanja ali zagotavljanja gospodarske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo“. Medtem ko glavni cilj kodeksa ostaja dezinformacije v ožjem smislu, bi moral okrepljeni kodeks podpisnike spodbujati, da vzpostavijo ustrezne politike in sprejmejo sorazmerne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih predstavljajo napačne informacije, kadar obstaja znatna razsežnost javne škode in z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za svobodo govora. Splošni izraz „dezinformiranje“, ki se uporablja v smernicah, vključuje tudi operacije vplivanja na informacije in vmešavanje, tudi s strani tujih akterjev, kadar se manipulacija z informacijami uporablja tako, da povzroči znatno javno škodo.

Kdo so podpisniki kodeksa ravnanja?

Sedanji podpisniki vključujejo velike spletne platforme, dejavne v EU, pa tudi trgovinska združenja in ustrezne akterje v spletnih in oglaševalskih ekosistemih. Ti so: Google, Facebook, Twitter, Microsoft, TikTok, Mozilla, DOT Europe (nekdanji EDiMA), Svetovna zveza oglaševalcev (WFA) in njena belgijska zveza belgijskih oglaševalcev (UBA);  Evropsko združenje komunikacijskih agencij (EACA) in njegovi nacionalni člani iz Francije, Poljske in Češke – Association des Agences Conseils en Communication (AACC), Stowarzyszenie Komunikacji Marketingowej/Ad Artis Artowej (SAR) in Asociace Komunikacnich Agentur (AKA) – Interactive Advertising Bureau (IAB Europe), Kreativitet & Kommunikation in Goldbach Audience (Švica) AG.

Kako se bodo izvajale zaveze iz kodeksa? Kaj pa koregulativni okvir, ki ga vzpostavlja akt o digitalnih storitvah?

Smernice so del celovitih ukrepov Komisije za boj proti dezinformacijam in določajo temelje za trden okvir za spremljanje. Cilj smernic je razviti obstoječi kodeks ravnanja v smeri kodeksa ravnanja kot dela koregulativnega okvira, predvidenega v aktu o digitalnih storitvah, brez poseganja v končni dogovor o aktu o digitalnih storitvah v sozakonodajnem postopku. Akt o digitalnih storitvah kot del koregulativnega okvira opredeljuje nekatere cilje in minimalna merila, ki jih morajo kodeksi ravnanja spoštovati.

Zelo velike platforme bodo imele koristi od sodelovanja v okrepljenem kodeksu v pričakovanju novih obveznih obveznosti, ki bodo zanje veljale v skladu s predlaganim aktom o digitalnih storitvah. Zlasti v zvezi z oceno tveganja, zmanjševanjem tveganja, krepitvijo vloge uporabnikov in preglednostjo v zvezi z oglaševanjem. Okrepljeni kodeks kot tak ponuja zgodnjo priložnost za oblikovanje ustreznih ukrepov za obravnavo enega od glavnih tveganj, ki jih predstavljajo storitve platform glede na predlagani okvir akta o digitalnih storitvah. Manjše platforme in druge zainteresirane strani bi prav tako imele koristi, če bi se pridružile ustreznim zavezam iz okrepljenega kodeksa, da bi izkoristile najboljše prakse in zaščitile pred tveganji za ugled, ki jih predstavlja zloraba njihovih sistemov za širjenje dezinformacij.

Čeprav sodelovanje v okviru kodeksov ravnanja prinaša številne koristi, bo podpis kodeksa ostal prostovoljna odločitev platforme, tudi v okviru predlaganega akta o digitalnih storitvah.

Ali se lahko kodeksu pridružijo novi podpisniki?

Da, Komisija spodbuja nove podpisnice, naj se pridružijo kodeksu in sodelujejo pri njegovi reviziji, saj širše sodelovanje povečuje učinek in učinkovitost kodeksa. Eno od priporočil Komisije za okrepljeni kodeks je, da se vključijo prilagojene zaveze, ki ustrezajo raznolikosti storitev, ki jih zagotavljajo podpisniki, njihovi velikosti in posebnim vlogam, ki jih imajo v ekosistemu. Podpisniki bi morali podpisati zaveze, ki so pomembne za njihove storitve. Perspektivni podpisniki že lahko stopijo v stik s službami Komisije, da bi se pridružili okrepljenemu kodeksu in sodelovali pri njegovi pripravi.

Kdo je lahko potencialni novi podpisnik?

Morebitni novi podpisniki lahko vključujejo uveljavljene in nastajajoče platforme, dejavne v EU, zasebne storitve sporočanja, ustrezne deležnike v spletnem oglaševalskem ekosistemu (npr. izmenjave oglasov, ponudnike tehnologije oglasov, lastnike blagovnih znamk), druge akterje, ki zagotavljajo storitve, ki se lahko uporabijo za demonetizacijo dezinformacij (npr. storitve e-plačil, platforme za e-trgovanje, storitve množičnega financiranja/doniranja), ter deležnike, ki lahko prispevajo z orodji, instrumenti, rešitvami ali strokovnim znanjem k učinkovitemu delovanju kodeksa.

Program za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19

Kako bodo izkušnje s programom za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19 koristile okrepljenemu kodeksu?

Program za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19 zagotavlja poglobljen pregled ukrepov, ki so jih platforme sprejele za boj proti lažnim in zavajajočim informacijam o koronavirusu in cepivih. Izkazalo se je, da je koristen ukrep za preglednost za zagotovitev javne odgovornosti platform, kodeks pa je bil uveden s stresnim testom. Platforme so poročale o ukrepih, sprejetih za povečanje prepoznavnosti verodostojnih virov, orodjih, razvitih za lažji dostop do zanesljivih informacij javnega interesa, uničenih in sprejetih ukrepih v zvezi z vsebino, ki vsebuje napačne ali zavajajoče informacije, ki bi lahko povzročila fizično škodo, prepovedano oglaševanje, ki izkorišča krizo, in okrepljena prizadevanja za zagotavljanje točnih informacij o cepivih.

V programu spremljanja so bile izpostavljene tudi številne pomanjkljivosti. Izboljšan sistem spremljanja bi moral zagotoviti redno ocenjevanje izvajanja zavez iz kodeksa s strani podpisnikov in omogočiti oceno učinkovitosti kodeksa kot orodja za boj proti dezinformacijam. Okvir za spremljanje bi moral temeljiti na trdnih in natančnih ključnih kazalnikih uspešnosti, ki merijo rezultate in učinek politik, ki jih izvajajo podpisniki („kazalniki ravni storitve“), ter ključnih kazalnikov uspešnosti, ki merijo splošni učinek kodeksa na dezinformacije v EU („strukturni kazalniki“). Okrepljeni kodeks bi moral zagotoviti, da se informacije in podatki zagotavljajo v standardizirani obliki z razčlenitvami po državah članicah.

Umestitve oglasov in politično oglaševanje

Kako je cilj smernic zmanjšati dobiček od dezinformacij?

Platforme in vsi drugi akterji spletnega oglaševalskega ekosistema bi morali sodelovati, da bi preprečili monetizacijo dezinformacij s prihodki iz oglaševanja. Zaveze iz okrepljenega kodeksa bi zato morale sprejeti bolj razčlenjene in prilagojene ukrepe za obravnavanje tveganj dezinformacij, povezanih z razširjanjem spletnega oglaševanja. Poleg tega bi morala orodja za varnost blagovnih znamk vključevati analizo preverjevalcev dejstev in raziskovalcev o virih dezinformacijskih kampanj. Po drugi strani pa bi se morali lastniki blagovnih znamk in oglaševalci zavezati, da ne bodo objavljali svojega oglaševanja poleg dezinformacij ali na mestih, kjer se dezinformacije večkrat objavljajo.

Kako bodo smernice upoštevale prihodnjo zakonodajo o preglednosti sponzoriranih političnih vsebin?

Pri reviziji kodeksa ravnanja na področju političnega oglaševanja bo treba upoštevati prihodnji zakonodajni predlog in bo pomembno sredstvo za doseganje oprijemljivega napredka, tako pred sprejetjem zakonodaje kot z zakonodajnim okvirom, ko bo enkrat vzpostavljen. Okrepljeni kodeks bi moral oblikovati rešitve, ki jih vodi industrija, da bi podprli njegovo izvajanje in dosegli stalen napredek na tem področju. V smernicah je predlagano, da se okrepijo zaveze podpisnikov kodeksa za povečanje preglednosti in javnega razkritja političnih oglasov. Ti oglasi bi morali biti jasno in učinkovito označeni ter razločljivi kot plačani za vsebino, uporabniki pa bi morali biti sposobni razumeti, da prikazana vsebina vsebuje oglase, povezane s političnimi vprašanji.

Opolnomočenje uporabnikov

Kako bi moral okrepljeni kodeks obravnavati manipulativno vedenje?

Smernice predlagajo okrepitev kodeksa, da bi zagotovili celovito pokritost sedanjih in nastajajočih oblik manipulativnega vedenja, ki se uporablja za širjenje dezinformacij, kot so boti, lažni računi, organizirane kampanje manipulacije, upoštevanje prevzemov. Prilagojene zaveze bi morale obravnavati ranljivosti ter zagotoviti preglednost in odgovornost ukrepov, sprejetih za zmanjšanje učinka manipulativnega ravnanja.

Kateri ukrepi so predlagani v smernicah za izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov?

Zagotavljanje orodij uporabnikom za boljše razumevanje spletnega okolja in spodbujanje bolj odgovornega vedenja na spletu je ključnega pomena za omejevanje širjenja dezinformacij. V smernicah so podpisniki kodeksa pozvani, naj se zavežejo k „varnemu modelu“ kot vodilnemu načelu za arhitekturo svojih storitev. To pomeni, da bi se morali podpisniki zavezati, da bodo ocenili tveganja, ki jih njihovi sistemi predstavljajo, in zasnovali strukturo svojih storitev tako, da bodo tveganja, povezana s širjenjem in širjenjem dezinformacij, čim manjša.

Okrepljeni kodeks bi moral vključevati konkretne ukrepe za zmanjšanje tveganj priporočilnih sistemov, ki spodbujajo virusno širjenje dezinformacij, povečanje prepoznavnosti zanesljivih informacij javnega interesa in izdajanje opozoril uporabnikom, ki so sodelovali z vsebinami, ki so jih preverjevalci dejstev opredelili kot napačne ali zavajajoče. Uporabnikom je treba dati tudi večjo vlogo, na primer tako, da lahko opozorijo na dezinformacije in prilagodijo preference priporočilnim sistemom. Podpisnike se spodbuja, naj nadaljujejo z ukrepi za spodbujanje medijske pismenosti.

Opolnomočenje raziskovalne skupnosti in skupnosti za preverjanje dejstev

Kako je mogoče zagotoviti, da bo imela raziskovalna skupnost dostop do potrebnih podatkov za ustrezno preučevanje dezinformacij?

Raziskovalci, organizacije civilne družbe, preiskovalni novinarji in neakademski raziskovalci imajo pomembno vlogo pri razumevanju razvoja tveganj, povezanih z dezinformacijami. Kakovost raziskav na tem področju je odvisna od dostopa raziskovalcev platform do podatkov. Komisija poziva podpisnice, naj drastično izboljšajo sedanje razmere, za katere je značilno občasno in samovoljno zagotavljanje podatkov, ki se ne odzivajo na vse raziskovalne potrebe. Podpisniki bi zato morali v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO) in ustreznimi nacionalnimi organi soustvarjati pravni in trden okvir za dostop do podatkov za raziskovalne namene.

Kako lahko kodeks izboljša učinek dejavnosti preverjanja dejstev?

Za odpravo znatnih vrzeli in neenakomerne pokritosti dejavnosti preverjanja dejstev med službami in državami EU bi se morale podpisnice zavezati, da bodo razširile sodelovanje s preverjevalci dejstev. Povečanje učinka preverjanja dejstev je mogoče doseči tudi z boljšim vključevanjem in prepoznavnostjo vsebin, ki jih ustvarijo preverjevalci dejstev. Podpisniki bi morali preučiti učinkovite sisteme označevanja in vzpostavitev skupnega odložišča preverjanj dejstev, kar bi olajšalo njegovo učinkovito uporabo na vseh platformah, da bi preprečili ponovno širjenje dezinformacij, ki so jih preverjevalci dejstev razkrili. Sodelovanje s preverjevalci dejstev bi moralo zagotoviti njihovo neodvisnost, pravično plačilo, spodbujati sodelovanje in olajšati pretok storitev.

Spremljanje kodeksa

Kako se bo v prihodnje spremljalo izvajanje kodeksa?

Ocena kodeksa ravnanja in tekoči program za spremljanje dezinformacij v zvezi s COVID-19 sta zagotovila koristne informacije o tem, kako okrepiti sistem za spremljanje kodeksa. Izboljšani kodeks bi moral vključevati okrepljen sistem spremljanja in ustvariti trden okvir, ki bi vključeval nove ključne kazalnike uspešnosti, merljive na ravni držav članic. Omogočiti bi morale ocenjevanje učinka politik, ki jih izvajajo podpisniki, da bi izpolnile svoje zaveze iz kodeksa, in splošnega učinka kodeksa na dezinformacije v EU.

Podpisniki bi morali objavljati redna poročila v okviru okrepljenega okvira za spremljanje z uporabo usklajenih predlog ter sklopov standardnih in preverljivih oblik za zagotavljanje podatkov glede na ključne kazalnike uspešnosti. Spletne storitve z višjimi profili tveganja v zvezi s širjenjem dezinformacij bi morale vsakih šest mesecev poročati o izvajanju zavez in vsako leto oceniti tveganja, povezana s pojavom dezinformacij. Drugi podpisniki kodeksa bi morali letno poročati ter predložiti podatke in metrike, ki ustrezajo njihovim dejavnostim.

V smernicah je predlagano, da se podpisniki zavežejo, da bodo ustanovili, vzpostavili in vzdrževali javno dostopen skupni spletni center za preglednost, ki bo zagotavljal pregled posebnih politik, ki so jih podpisniki sprejeli za izvajanje zavez iz kodeksa.

Kakšna je vloga stalne delovne skupine?

Stalna delovna skupina bi morala preučiti, kako razviti in prilagoditi kodeks glede na tehnološki, družbeni, tržni in zakonodajni razvoj. Projektni skupini bo predsedovala Komisija, v njej pa bodo sodelovali podpisniki kodeksa in predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje, EDMO, skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA). Preučiti bi bilo treba na primer razvoj strukturnih kazalnikov in mehanizmov, merljivih na ravni držav članic, ali vzpostavitev metode za oceno tveganja za hiter odziv v posebnih razmerah in krizah, kot so volitve ali pandemija.