Digitalizacija prometa – ključne tehnologije

EU je v okviru programa Obzorje 2020 zagotovila podporo številnim raziskovalnim in inovacijskim projektom za razvoj in preskušanje novih prometnih rešitev. Ta podpora še vedno poteka s programi financiranja v okviru dolgoročnega proračuna za obdobje 2021–2027, s poudarkom na uvajanju.

Povezana in avtomatizirana mobilnost (CAM)

Da bi omogočila sprejetje avtomatiziranih vozil, bo Evropska komisija uvedla pravni okvir za njihovo odobritev. Komisijabo na podlagi dosežkov v okviru programa Obzorje 2020, zlasti na področju povezane, kooperativne in avtomatizirane mobilnosti (CCAM),še naprej podpirala raziskave in inovacije, da bi Evropa postala vodilna v svetu na področju sistemov in storitev CAM. 

Povezana, kooperativna in avtomatizirana mobilnost (CCAM) je partnerstvo programa Obzorje Evropa in naslednik prejšnjih pobud. Pokazal je že znaten napredek, ki kaže napredek na področju tehnologij za avtomatizirano mobilnost. To partnerstvo bo prejelo prispevek v višini 500 milijonov evrov za nadaljnje spodbujanje inovacij.

Kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), ki omogočajo izmenjavo informacij med vozili ter med vozili in cestno infrastrukturo, so ključni za uvedbo CAM. Pričakuje se, da bo izboljšal varnost v cestnem prometu, učinkovitost prometa in udobje. Uvedba C-ITS bo deležna podpore izprograma Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)v obdobju 2021–2027.

© Autopilot">

Projekt AUTOPILOT,ki je potekal od leta 2017 do leta 2020, je bil osredotočen na poskusno uporabo naprav interneta stvari za avtomatizirano vožnjo v dejanskih razmerah. AUTOPILOT odpira pot inovativnim komercialnim storitvam, povezanim s samovozečimi vozili. Projekt, ki je prejel naložbo v višini približno 20 milijonov evrov, je poudaril pomen digitalnih tehnologij za izboljšanje sposobnosti samovozečih vozil za boljše razumevanje njihovega okolja in dopolnjevanje senzorjev interneta stvari. Uporaba interneta stvari lahko na primer izboljša varnost z odkrivanjem ovir zunaj vidnega polja.

Povezljivost 5G

5G je ključni dejavnik, ki omogoča avtomatizirana vozila in digitalizirane vlake. Za pripravo uvedbe koridorjev 5G po vsej Evropi se izvajajo ambiciozni poskusni projekti čezmejnih koridorjev s primeri uporabe CAM za različne načine prevoza na različnih lokacijah. EU si do leta 2025 prizadeva za neprekinjeno pokritost glavnih prometnih poti po vsej Evropi z omrežjem 5G. Finančno podpira cilj v okviruinstrumenta za povezovanje Evrope (IPE) termehanizma za okrevanje in odpornost, s poudarkom na čezmejnih koridorjih (IPE) in nacionalnih odsekih (RRF in IPE). Skupaj z zasebnimi naložbami in drugimi javnimi viri financiranja bodo prispevali k doseganju popolne pokritosti z omrežjem 5G do leta 2030 za varna in povezana potovanja po Evropi.

Cilj projekta5G-CARMEN, ki se financira iz programa Obzorje 2020in se osredotoča na koridor Bologna-München (600 km nad tremi državami),  je izkoristiti najnovejši napredek na področju 5G za pomoč avtomobilskemu sektorju pri zagotavljanju varnejšega, okolju prijaznejšega in pametnejšega prevoza, kar je cilj omogočanja samovozečih avtomobilov. Ključne inovacije so osredotočene na razvoj avtonomno upravljanega hibridnega omrežja, ki združuje neposredne komunikacije kratkega dosega vozilo-vozilo (V2V) in vozilo-infrastruktura (V2I) s komunikacijami dolgega dosega vozilo-omrežje (V2N), ki združuje vodilne evropske proizvajalce avtomobilov, operaterje mobilnih omrežij, prodajalce telekomunikacij, upravljavce cest in raziskovalna središča.

© 5G-CARMEN">

Umetna inteligenca

Umetna inteligencaima nešteto aplikacij za promet: avtomatizirana vozila, optimizirano polnjenje in uporaba baterij za električna vozila, izboljšane poti za potnike in prevoz blaga. Umetna inteligenca podpira odločitve, ki temeljijo na podatkih, pri načrtovanju prometne infrastrukture in storitev ter uvajanju polnilnih postaj, s čimer zagotavlja, da izpolnjujejo sedanje in prihodnje zahteve. Generativna umetna inteligenca lahko te aplikacije še izboljša z ustvarjanjem inovativnih rešitev in izboljšanjem postopkov odločanja (na primer z oblikovanjem napovednih modelov in simulacij za prometne scenarije). Spodbujanje novih industrijskih uporab umetne inteligence je prednostna naloga Evropske unije.

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024. Umetnointeligenčne sisteme razvršča v različne stopnje tveganja, pri čemer za sisteme „visokega tveganja“ veljajo stroge zahteve za zagotovitev varnosti in preglednosti. V sektorju mobilnosti primeri umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja vključujejo tehnologije avtonomne vožnje in sisteme upravljanja prometa, ki temeljijo na umetni inteligenci. To vključuje sisteme, ki opravljajo varnostne funkcije na več področjih mobilnosti, vključno z avtomobili, civilnim letalstvom in pomorsko varnostno opremo. Ti sistemi so ključnega pomena, saj neposredno vplivajo na javno varnost in morajo upoštevati stroge standarde za zmanjšanje morebitnih tveganj.

Akt o umetni inteligenci dopolnjujejo posebne zahteve, prilagojene tem sektorjem. Za vzpostavitev trdnega okvira za uvajanje umetne inteligence v prometu je v evropski strategiji za umetno inteligenco poudarjen razvoj sektorskih smernic in podpornih mehanizmov za zagotovitev varnega in učinkovitega vključevanja umetne inteligence v vse oblike mobilnosti. Poleg tega EU financira raziskave in inovacije na področju umetne inteligence s pobudami, kot jeprogram Digitalna Evropa (DIGITAL),ki vključuje centre za preizkušanje in eksperimentiranje (TEF)za razvoj rešitev umetne inteligence v skoraj resničnih razmerah. TEF, ki se osredotočajo na pametne skupnosti, imajo koristi od napredka umetne inteligence na področju mobilnosti, vključevanja umetne inteligence v javni prevoz, urbanistično načrtovanje in upravljanje infrastrukture.

Da bi Evropa podprla razvoj umetne inteligence, mora izkoristiti neizkoriščen potencial podatkov. Evropska prizadevanja za odpravo ovir za dostop do podatkov in njihovo souporabo, zlasti z uvedbo skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost, bodo prispevala h krepitvi položaja Evrope na področju umetne inteligence.

Umetna inteligenca lahko spodbuja tudi rešitve za trajnostno mobilnost. Napovedno vzdrževanje, ki ga poganja umetna inteligenca, bi lahko preprečilo okvare vozil in podaljšalo življenjsko dobo prevoznih sredstev. Med drugimi aplikacijami lahko umetnointeligenčni sistemi optimizirajo porabo energije v električnih vozilih in javnem prevozu ter tako podpirajo trajnostne cilje EU.

Polprevodniki

Kot kaže velik vpliv pomanjkanja polprevodnikov na industrije, kot je proizvodnja avtomobilov, so zadostne zmogljivosti na področju elektronike ključne za odpornost dobavnih verig ter suverenost in konkurenčnost Evrope.

Komisija je februarja 2022 sprejela sveženj evropskega akta o čipih. Njegov cilj je okrepiti evropski polprevodniški ekosistem in odpraviti pomanjkanje. Ustvaril bo privlačno naložbeno okolje, okrepil vodilni tehnološki položaj Evrope v vrednostni verigi polprevodnikov in mobiliziral naložbe v višini več kot 43 milijard evrov do leta 2030.

Skupno podjetje za čipe bo podpiralo raziskave in inovacije z združevanjem javnih in zasebnih naložb na podlagi dosežkov svojega predhodnika ECSEL (glej primere v nadaljevanju). Te naložbe so namenjene tudi uporabniškim industrijam, kot sta prometni in avtomobilski sektor, zlasti s pobudo o odprti platformi avtomobilske strojne opreme.

Odprta evropska platforma za vozila, opredeljena s programsko opremo

Programska oprema ima vse pomembnejšo vlogo pri upravljanju delovanja vozil in omogočanju novih funkcij. Prehod na vozila, opredeljena s programsko opremo, ustvarja izzive za vodilno vlogo in konkurenčnost evropske avtomobilske industrije, ki se sooča z novimi močnimi svetovnimi konkurenti in težavami pri razvoju programske opreme.

Komisija je začela predkonkurenčno sodelovanje na ravni EU v zvezi z nediferenciranimi elementi sklada programske opreme vozil. Ta pobuda je podprta z delovnim področjem upravljanja, ki vključuje glavna avtomobilska podjetja EU, in naložbami v okviruSkupnega podjetja za čipe. Udeležencem bo omogočil večjo učinkovitost in hitrejši čas do vstopa na trg, hkrati pa zagotovil enake konkurenčne pogoje. Tesno bo usklajen s pobudo o odprti platformi avtomobilske strojne opreme. Več informacij je na voljo v posebnem dokumentu za razpravo.

Kibernetska varnost

Večja odvisnost od digitalnih infrastruktur in storitev mobilnosti povečuje pomen kibernetske varnosti. Cilj direktive EU o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva VOI) je doseči visoko raven skupne varnosti omrežij in informacijskih sistemov v kritični infrastrukturi EU. Revidirana direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktivaVOIS 2)in nova direktiva o odpornosti kritičnih subjektovobravnavata kibernetsko in fizično odpornost kritičnih subjektov in omrežij, vključno s prometno infrastrukturo. Program Digitalna Evropa (DIGITAL) podpira vzpostavitev infrastrukture za kibernetsko varnost, krepi industrijo kibernetske varnosti EU ter spodbuja uvajanje kibernetske varnosti in izvajanje zakonodaje EU.

Računalništvo v oblaku in računalništvo na robu

Evropska komisija podpira raziskave, razvoj in obsežno uvajanje infrastruktur in storitev v oblaku naslednje generacije po vsej EU, kar je ključni dejavnik za digitalizacijo mobilnosti in sprostitev potenciala podatkov o mobilnosti.

Program za digitalno Evropo (DIGITAL) bo vzpostavil evropsko zvezo infrastruktur računalništva v oblaku in na robu, ki bo koristila prometnemu sektorju ter podpirala zaupanja vredne storitve mobilnosti in izmenjavo podatkov v ekosistemu avtomobilske proizvodnje. S programom Obzorje Evropa se bo financirala pobuda v višini 150 milijonov evrov za računalništvo v oblaku do roba interneta stvari, pri čemer bo EU prek različnih programov financirala do 2 milijardi evrov za računalništvo v oblaku, države članice pa bodo te naložbe dopolnjevale. Več tekočih projektov vključuje primere uporabe, ki se osredotočajo na mobilnost, na primer samodejni preboj pešcev v sili in pametna logistika na terminalskih postajah.

Za usklajevanje naložbenih prizadevanj, spodbujanje strateških partnerstev in mobilizacijo ključnih evropskih industrijskih akterjev je bilo julija 2021 vzpostavljeno evropsko zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku,ki združuje najrazličnejše zasebne in javne deležnike. Utira pot pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa za infrastrukturo in storitve v oblaku naslednje generacije. 

Pospešitev uvajanja digitalnih tehnologij

Za mobilnostna in prevozna podjetja, zlasti manjša, je lahko uspeh pri njihovi digitalni preobrazbi resničen izziv.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki se podpirajo v okviru pobude DIGITAL, delujejo kot točke „vse na enem mestu“ in podpirajo podjetja pri njihovi digitalizaciji. Njihov cilj je zagotoviti dostop do tehničnega strokovnega znanja in izkušenj ter eksperimentiranja, možnost „preizkušanja pred vlaganjem“ in inovacijske storitve, kot so finančno svetovanje, usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti. Obravnavajo tudi okoljska vprašanja, kot sta poraba energije in zmanjšanje emisij ogljika.

Digitalna znanja in spretnosti

Ker se promet in mobilnost znatno spreminjata, tudi zaradi tehnološke preobrazbe in dostopa do podatkov, sta potrebna preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile. EU je sprejela cilje, začela izvajati ukrepe in predlagala priporočila državam članicam, da bi delavce opremila s potrebnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter usposobila več strokovnjakov za IKT. Cilj evropske platforme za digitalna znanja in spretnosti ter delovna mestav okviruInstrumenta za povezovanjeEvrope (IPE) je na primer postati edinstvena referenčna točka za digitalna znanja in spretnosti, ki bo vsem Evropejcem in Evropejkam omogočila, da čim bolje izkoristijo digitalno preobrazbo naše družbe in gospodarstva.