Predlog uredbe o e-zasebnosti

Zakaj reforma zakonodaje o e-zasebnosti?

Evropska zakonodaja mora slediti hitremu razvoju in razvoju storitev, ki temeljijo na informacijski tehnologiji.

Komisija je v zadnjih nekaj letih začela obsežen postopek posodobitve okvira za varstvo podatkov, ki je dosegel vrhunec s sprejetjem splošne uredbe o varstvu podatkov. Zakonodajo o e-zasebnosti je treba prilagoditi, da bo usklajena s temi novimi pravili.

Ključne točke predloga Komisije

Komisija je leta 2017 sprejela predlog uredbe o e-zasebnosti. Istega leta je Evropski parlament sprejel poročilo in poročevalcu podelil mandat za začetek medinstitucionalnih pogajanj. 

Predlog uredbe o pravilih o e-zasebnosti za vse elektronske komunikacije vključuje:

• Novi igralci: pravila o zasebnosti bodo v prihodnosti veljala tudi za nove akterje, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, kot so WhatsApp, Facebook Messenger in Skype. To bo zagotovilo, da bodo te priljubljene storitve zagotavljale enako raven zaupnosti komunikacij kot tradicionalni telekomunikacijski operaterji.
• Strožja pravila: vsi ljudje in podjetja v EU bodo s to uredbo, ki se neposredno uporablja, uživali enako raven zaščite svojih elektronskih komunikacij. Podjetja bodo imela koristi tudi od enega samega sklopa pravil po vsej EU.
• Vsebina komunikacij in metapodatki: zasebnost je zagotovljena za komunikacijske vsebine in metapodatke. Metapodatki – podatki, ki opisujejo druge podatke, kot so avtor, ustvarjeni datum in lokacija – imajo visoko komponento zasebnosti in jih je treba anonimizirati ali izbrisati, če uporabniki niso dali soglasja, razen če so podatki potrebni za obračunavanje.
• Nove poslovne priložnosti: ko bo dana privolitev za obdelavo komunikacijskih podatkov, bodo imeli tradicionalni telekomunikacijski operaterji več možnosti za zagotavljanje dodatnih storitev in razvoj svojih podjetij. Na primer, lahko proizvajajo toplotne karte, ki kažejo prisotnost posameznikov. To bi lahko javnim organom in prevoznim podjetjem pomagalo pri razvoju novih infrastrukturnih projektov.
• Enostavnejša pravila o piškotkih: določba o piškotkih, ki je povzročila preobremenitev zahtev za soglasje uporabnikov interneta, bo poenostavljena. Novo pravilo bo uporabniku prijaznejše, saj bodo nastavitve brskalnika omogočale enostaven način za sprejemanje ali zavrnitev sledilnih piškotkov in drugih identifikatorjev. Predlog tudi pojasnjuje, da ni potrebno soglasje za ne-zasebnost vsiljive piškotke, ki izboljšujejo internetno izkušnjo, kot so piškotki za zapomnitev zgodovine nakupovalne košarice ali za štetje števila obiskovalcev spletne strani. 
• Zaščita pred neželeno pošto: ta predlog prepoveduje nenaročene elektronske komunikacije po elektronski pošti, SMS in avtomatiziranih klicnih napravah. Odvisno od nacionalnega prava bodo osebe bodisi privzeto zaščitene bodisi bodo lahko uporabile seznam ne-klica, da bi ustavile trženje telefonskih klicev. Marketinški klicatelji bodo morali prikazati svojo telefonsko številko ali uporabiti posebno predpono, ki označuje trženjski klic.
• Učinkovitejše izvrševanje: za izvrševanje pravil o zaupnosti iz Uredbe bodo odgovorni organi za varstvo podatkov, ki so že odgovorni za pravila v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Postopek pregleda

Komisija je pred pripravo novega predloga organizirala vrsto delavnic z zainteresiranimi stranmi in organizirala spletno javno posvetovanje. Objavljeno je bilo celotno poročilo o javnem posvetovanju, ki je na voljo javnosti za več informacij.

Julija 2016 je bila izvedena anketa za zbiranje mnenj državljanov. Opravljena je bila ocena učinka, podprta s študijo, in sprejet je bil iz tega izhajajoči osnutek uredbe.