Odprti podatki

V EU je javni sektor eden od najbolj intenzivnih podatkov v smislu količine podatkov, ki jih ustvari, zbira in plačuje. Primeri vključujejo vremenske podatke, geografske informacije, statistiko, javno financirane podatke raziskovalnih projektov in digitalizirane knjižnične knjige. „Odprti“ javni podatki se nanašajo na informacije javnega sektorja, ki so dostopne in jih je mogoče ponovno uporabiti, po možnosti brez omejitev.

Omogočanje ponovne uporabe podatkov javnega sektorja za druge namene, vključno s komercialnimi, lahko:

• spodbujanje gospodarske rasti in inovacij z razvojem novih proizvodov in storitev;
• pomoč pri reševanju družbenih izzivov z inovativnimi rešitvami, na primer napodročju zdravstvenega varstva in prometa;
• izboljšati z dokazi podprto oblikovanje politik in povečati učinkovitost v javnih upravah;
• postati ključno sredstvo za razvoj novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, ki zahteva obdelavo velikih količin visokokakovostnih podatkov;
• spodbujati udeležbo državljanov v političnem in družbenem življenju ter povečati preglednost vlade.

Sedanja direktiva o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, znanatudi kot direktiva o odprtih podatkih, je začela veljati 16. julija 2019 in je nadomestila direktivo o informacijah javnega sektorja iz leta 2003. Temelji na dveh ključnih sklopih notranjega trga: preglednost in poštena konkurenca.

DržaveEU so morale direktivo o odprtih podatkih prenesti do 16. julija 2021. Nacionalni ukrepi za prenos, ki so jih sporočile države članice, so na voljo tukaj.

V skladu s temi pravili:

• Podatki javnega sektorja, ki so dostopni v skladu z nacionalno zakonodajo o svobodi obveščanja, so načeloma na voljo za ponovno uporabo. Organi javnega sektorja ne bi smeli zaračunavati več kot mejne stroške za ponovno uporabo svojih podatkov, razen v zelo omejenih primerih. To več MSP in zagonskim podjetjem omogoča vstop na nove trge z razvojem izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.
• Posebna pozornost je namenjena naborom podatkov visoke vrednosti, katerih ponovna uporaba prinaša pomembne koristi za družbo in gospodarstvo. Ti nabori podatkov morajo biti na voljo brezplačno, v strojno berljivih formatih, prek API-jev in množičnega prenosa. V okviru tematskega področja uporabe, določenega v Prilogi k Direktivi, in ob pomoči odbora , ki ga sestavljajo predstavniki držav EU, je Komisija sprejela seznam posebnih naborov podatkov velike vrednosti.
• Več podatkov v realnem času, ki so na voljo prek API-jev, lahko podjetjem, zlasti zagonskim podjetjem, omogoči ustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev, kot so aplikacije za mobilnost.
• Javna podjetja v prometnem sektorju in sektorju javnih služb ustvarjajo dragocene podatke pri opravljanju storitev v splošnem interesu. Pri dajanju teh podatkov na voljo morajo upoštevati načela preglednosti, nediskriminacije in nediskriminacije ter uporabljati ustrezne oblike zapisa podatkov in metode razširjanja. Še vedno lahko določijo razumne stroške za povračilo stroškov priprave podatkov in njihovega dajanja na voljo za ponovno uporabo.
• Nekateri javni organi sklenejo zapletene sporazume o podatkih z zasebnimi podjetji, kar lahko privede do blokade informacij javnega sektorja s strani nekaterih zasebnih partnerjev. Direktiva vključuje zaščitne ukrepe za povečanje preglednosti in omejitev takih sporazumov.
• Direktivazajema tudi podatke iz raziskav, ki se financirajo iz javnih sredstev: Države EU morajo razviti politike odprtega dostopa do takih podatkov, pri čemer morajo zagotoviti usklajena pravila za njihovo ponovno uporabo, kadar so dostopni prek repozitorijev.

Komisija daje zgled s trdnim pravnim okvirom za ponovno uporabo svojih podatkov, ki ga dopolnjujeuradni portal za evropske podatke, ki ga financira EU. Na portalu so na voljo nabori podatkov držav članic EU ter institucij in agencij EU, gradivo za usposabljanje o ponovni uporabi odprtih podatkov ter podatkovna zbirka raziskovalnih študij in zgodb o uspehu.

Ozadje

Evropska komisija je leta 2003 vzpostavila pravni okvir za ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ki je bil pozneje revidiran z Direktivo 2013/37/EU. Študija, ki podpiraoceno učinka za pregled direktive iz leta 2003,predvideva, da se bo skupna neposredna ekonomska vrednost informacij javnega sektorja povečala z 52 milijard EUR leta 2018 (EU27 in Združeno kraljestvo) na 194 milijard EUR leta 2030.

Direktiva iz leta 2013 se osredotoča na gospodarske vidike ponovne uporabe informacij, medtem ko se vprašanje, katere informacije je treba objaviti, v zakonodaji o svobodi obveščanja večinoma obravnava na ravni držav članic.

Komisija je opravila pregled direktive o informacijah javnega sektorja na podlagi javnega posvetovanja, obsežne ocene direktive o informacijah javnega sektorja in ocene učinka. Sedanja direktiva o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki je bila sprejeta in objavljena 20. junija 2019, je rezultat tega postopka.

Ključne spremembe v primerjavi z direktivo o informacijah javnega sektorja so se osredotočile na:

• zmanjšanje ovir za vstop na trg, zlasti za MSP, z omejitvijo izjem, ki javnim organom omogočajo, da za ponovno uporabo svojih podatkov zaračunavajo več kot mejne stroške razširjanja;
• povečanje razpoložljivosti podatkov z vključitvijo novih vrst javnih in javno financiranih podatkov v področje uporabe Direktive. To vključuje podatke, ki jih hranijo javna podjetja v sektorjih javnih služb in prometa, ter podatke iz raziskav, ki se financirajo iz javnih sredstev;
• zmanjšanje tveganja prevelike prednosti prvega na trgu, ki daje prednost velikim podjetjem in omejuje morebitne ponovne uporabnike podatkov, z zahtevo po preglednem postopku za javno-zasebne ureditve podatkov;
• spodbujanje poslovnih priložnosti s spodbujanjem dinamičnega razširjanja podatkov prek API-jev.