Skip to main content
Shaping Europe’s digital future

Vpliv akta o digitalnih storitvah na digitalne platforme

Platforme so od avgusta 2023 že začele spreminjati svoje sisteme in vmesnike v skladu z aktom o digitalnih storitvah, da bi zagotovile varnejšo spletno izkušnjo za vse.

Službe Komisije so spodnji opis pripravile zgolj v informativne namene. Ne zavezuje Komisije in ne pomeni nikakršne potrditve ali poseganja v kakršno koli poznejšo oceno.

Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora. Prav tako vzpostavlja močnejši mehanizem javnega nadzora za spletne platforme, zlasti za tiste zelo velike spletne platforme, ki dosežejo več kot 10 % prebivalstva EU.

Lažje poročanje o nezakonitih vsebinah 

Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje širjenja nezakonitega blaga, storitev ali vsebin na spletu, kot so mehanizmi, s katerimi lahko uporabniki označijo take vsebine, platforme pa sodelujejo z „zaupanja vrednimi prijavitelji“. Tisti z najbolj ostrimi očmi so morda že opazili nekatere spremembe v spletnem okolju, kot je nova funkcija X za prijavo nezakonitih vsebin. Ta funkcija je na voljo, če kliknete na tri majhne pike v zgornjem desnem kotu vsake objave. X ni edina platforma, ki je uvedla nove in uporabniku prijazne možnosti za označevanje nezakonitih vsebin. Apple, Pinterest, Facebook, Instagram in TikTok so prav tako vzpostavili nove in enostavne načine za prijavo nezakonitih vsebin na svojih platformah.

Večja preglednost pri moderiranju vsebin in več možnosti za pritožbo

Spletne platforme so digitalni prostor, kjer se izražamo, predstavljamo svoje delo in smo v stiku s prijatelji ali strankami. Zato je še posebej frustrirajoče, če je naša vsebina odstranjena ali če je doseg naših objav nerazložljivo zmanjšan. Z aktom o digitalnih storitvah morajo ponudniki posredniških storitev, vključno s spletnimi platformami, svojim uporabnikom sporočiti, zakaj so odstranili svojo vsebino ali zakaj je bil dostop do računa omejen. Ponudniki storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami, imajo zdaj izrecno pravno obveznost, da predložijo jasne in specifične utemeljitve za svoje odločitve o moderiranju vsebin. Akt o digitalnih storitvah uporabnikom tudi omogoča, da take odločitve izpodbijajo z mehanizmom za izvensodno reševanje sporov.

Celo spletne platforme, ki so že ponudile informacije o svojih odločitvah glede moderiranja vsebin, kot sta Facebook in Instagram, zdaj ponujajo več informacij o moderiranju vsebin.

Poleg tega je Komisija vzpostavila podatkovno zbirko akta o digitalnih storitvah za preglednost, da bi zagotovila preglednost in omogočila nadzor nad odločitvami ponudnikov spletnih platform o moderiranju vsebin, kot zahteva akt o digitalnih storitvah. Podatkovna zbirka o preglednosti akta o digitalnih storitvah je prva tovrstna podatkovna zbirka, ki javnosti omogoča dostop do vseh izjav o razlogih, ki jih ponudniki spletnih platform predložijo za svojo odločitev o moderiranju vsebin. Zelo velike spletne platforme morajo svoje izjave o razlogih objavljati od konca avgusta, medtem ko je rok za objavo za vse druge ponudnike spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah, 17. februar 2024.

Več znanja in izbire o tem, kaj vidimo, ter več nadzora nad možnostmi personalizacije 

Akt o digitalnih storitvah ponudnike spletnih platform obvezuje, da zagotovijo večjo preglednost in nadzor nad tem, kar vidimo v svojih virih. To bi nam moralo omogočiti, da ugotovimo, na kakšni podlagi spletne platforme razvrščajo vsebine na naših virih, in se odločimo, ali želimo zavrniti prilagojena priporočila, saj morajo zelo velike spletne platforme ponujati možnost izklopa prilagojenih vsebin. Podobne obveznosti veljajo za oglase: poleg dodatne preglednosti in nadzora nad tem, zakaj vidimo določen oglas na našem viru, morajo platforme označiti oglase, zelo velike spletne platforme pa morajo vzdrževati repozitorij s podrobnostmi o plačanih oglaševalskih akcijah, ki se izvajajo na njihovih spletnih vmesnikih. 

TikTok, Facebook in Instagram trenutno ponujajo možnost onemogočanja prilagojenega vira na svojih platformah.

Države članice in Komisija bodo v tesnem sodelovanju nadzorovale in izvrševale določbe v zvezi s preglednostjo priporočilnih sistemov in oglaševanja, vključno z izvajanjem odložišč oglasov.

Ničelna toleranca pri ciljanju oglasov na otroke in najstnike ter ciljanju oglasov na podlagi občutljivih podatkov

Akt o digitalnih storitvah prepoveduje ciljno usmerjeno oglaševanje mladoletnikom na spletnih platformah. Zelo velike spletne platforme so sprejele ukrepe za uskladitev s temi prepovedmi. Tako na primer Snapchat, Google in YouTube podjetja Alphabetter Instagram in Facebook podjetja Metaoglaševalcem ne omogočajo več prikazovanja ciljanih oglasov mladoletnim uporabnikom. TikTok in YouTube sta račune uporabnikov, mlajših od 16 let, privzeto nastavila na zasebne. 

Ciljno usmerjeno oglaševanje na spletnih platformah je prepovedano tudi, kadar se pri oblikovanju profilov uporabljajo posebne kategorije osebnih podatkov, kot so etnična pripadnost, politična stališča in spolna usmerjenost.

Zaščita otrok

V skladu z novimi pravili bi morale spletne platforme, ki so dostopne otrokom, varovati zasebnost in varnost teh uporabnikov ter njihovo duševno in telesno dobro počutje, na primer s privzetim sprejetjem posebnih nastavitev zasebnosti in varnosti. Spletne platforme lahko uvedejo ukrepe za preverjanje starosti, da bi nadzorovale, kdo lahko dostopa do njihovih storitev, starševski nadzor, da lahko starši in skrbniki pomagajo zaščititi svoje otroke pred tveganjem izpostavljenosti škodljivim vsebinam, in orodja, s katerimi lahko uporabniki opozorijo na zlorabo ali dobijo podporo. Pripravljajo se nekateri prvi koraki.

TikTok in YouTube sta na primer poleg prepovedi ciljanih oglasov za mladoletnike samodejno nastavila profile mladoletnikov na zasebne, kar pomeni, da si lahko videoposnetke, ki jih naložijo, ogledajo le osebe, ki jih odobrijo.

Integriteta volitev

Akt o digitalnih storitvah od zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da z učinkovitimi ukrepi opredelijo, analizirajo in ublažijo tveganja, povezana z volilnimi procesi in državljanskim diskurzom, hkrati pa zagotavljajo zaščito svobode izražanja. Slovaške parlamentarne volitve 30. septembra 2023 so bile prvi preizkusni primer teh zahtev po začetku uporabe akta o digitalnih storitvah za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike. Zaradi akta o digitalnih storitvah se je pristop ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov k volilni integriteti spremenil. Dosežen je bil napredek v zvezi s krajšim odzivnim časom na opozarjanje lokalnih organov in zaupanja vrednih partnerjev, jasnejšimi procesi stopnjevanja dezinformacij in napačnih informacij, povečanjem zmogljivosti za preverjanje dejstev ter splošnim povečanjem virov in zmogljivosti. 

Nove obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah 

Akt o digitalnih storitvah uvaja nove obveznosti za ponudnike spletnih tržnic, da se borijo proti širjenju nezakonitega blaga. Ti ponudniki morajo zdaj zlasti zagotoviti, da prodajalci predložijo preverjene informacije o svoji identiteti, preden lahko začnejo prodajati svoje blago na navedenih spletnih tržnicah. Ti ponudniki morajo tudi zagotoviti, da lahko uporabniki zlahka prepoznajo osebo, odgovorno za prodajo. Poleg tega mora ponudnik spletne tržnice, če izve, da prodajalec prodaja nezakonit proizvod ali storitev, o tem obvestiti uporabnike, ki so kupili nezakonito blago ali proizvod, ter o identiteti prodajalca in možnostih pravnega varstva. 

Komisija bo skupaj z državami članicami nadzorovala in izvrševala izpolnjevanje obveznosti proti širjenju nezakonitega blaga na spletnih tržnicah.

 

To so nekatere spremembe, ki jih lahko kot uporabniki takoj opazimo v naših vsakodnevnih digitalnih interakcijah.

Delo Komisije kot izvršilnega organa se je šele začelo. Preverili bomo, ali so ti prvi koraki pristni in kakšen vpliv imajo na varnost uporabnikov in družbe kot celote. Uporabili bomo sredstva, ki jih potrebujemo za ustvarjanje boljše digitalne realnosti in prihodnosti. Tako kot bi to zavrnili v nespletnem svetu, nadlegovanje, ustrahovanje in nezakonite vsebine nimajo mesta na spletnih platformah, ki so postale sestavni del našega vsakdanjega življenja in življenja naših otrok. Prihaja še več sprememb in spremljanje uporabe ukrepov, uvedenih z aktom o digitalnih storitvah, se je pravkar začelo. Cilj pa se ni spremenil: varnejši in bolj vključujoč digitalni svet za vse.

Povezane vsebine

Širša slika

Sveženj akta o digitalnih storitvah

Cilj akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih je ustvariti varnejši digitalni prostor, v katerem so zaščitene temeljne pravice uporabnikov, in vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za podjetja.

Glej tudi

Evropski odbor za digitalne storitve

Evropski odbor za digitalne storitve je neodvisna svetovalna skupina, ki je bila ustanovljena z aktom o digitalnih storitvah z učinkom od 17. februarja 2024.