Učinek akta o digitalnih storitvah na digitalne platforme

Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora. Vzpostavlja tudi močnejši mehanizem javnega nadzora nad spletnimi platformami, zlasti za zelo velike spletne platforme, ki zajemajo več kot 10 % prebivalstva EU.

Lažja prijava nezakonitih vsebin 

Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje širjenja nezakonitega blaga, storitev ali vsebin na spletu, kot so mehanizmi za uporabnike za označevanje takih vsebin in za sodelovanje platform z „zaupanimi prijavitelji“. Tisti z najostrejšimi očmi so morda že opazili nekatere spremembe v spletnem okolju, kot je nova funkcija X za prijavo nezakonitih vsebin. Ta funkcija je na voljo, če kliknete na tri majhne pike v zgornjem desnem kotu vsake objave. X ni edina platforma, ki je uvedla nove in uporabniku prijazne možnosti za označevanje nezakonitih vsebin. Apple, Pinterest, Facebook, Instagram in TikTok so uvedli tudi nove in enostavne načine za prijavo nezakonitih vsebin na svojih platformah.

Večja preglednost moderiranja vsebin in več možnosti za pritožbo

Spletne platforme so digitalni prostor, kjer se izražamo, predstavljamo svoje delo in smo v stiku s prijatelji ali strankami. To je razlog, zakaj je še posebej frustrirajoče, ko se naša vsebina odstrani ali pa je doseg naših objav nerazložljivo zmanjšan. Z aktom o digitalnih storitvah morajo ponudniki posredniških storitev, vključno s spletnimi platformami, svojim uporabnikom sporočiti, zakaj so odstranili svojo vsebino ali zakaj je bil dostop do računa omejen. Ponudniki storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami, imajo zdaj izrecno pravno obveznost, da predložijo jasne in posebne razloge za svoje odločitve o moderiranju vsebin. Akt o digitalnih storitvah uporabnikom omogoča tudi, da take odločitve izpodbijajo z mehanizmom za izvensodno reševanje sporov.

Tudi spletne platforme, ki so že ponujale informacije o svojih odločitvah o moderiranju vsebin, kot sta Facebook in Instagram, zdaj ponujajo več informacij o moderiranju vsebin.

Poleg tega je Komisija za zagotovitev preglednosti in omogočanje nadzora nad odločitvami ponudnikov spletnih platform o moderiranju vsebin, kot to zahteva akt o digitalnih storitvah, vzpostavila podatkovno zbirko o preglednosti akta o digitalnih storitvah. Podatkovna zbirka o preglednosti akta o digitalnih storitvah je prvovrstna podatkovna zbirka, ki javnosti omogoča dostop do vseh izjav o razlogih, ki jih predložijo ponudniki spletnih platform za odločitev o moderiranju vsebin. VLOP morajo svoje izjave o razlogih objaviti od konca avgusta, rok za objavo za vse druge ponudnike spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah, pa je 17. februar 2024.

Več znanja in izbire nad tem, kar vidimo – in več nadzora nad možnostmi personalizacije 

Akt o digitalnih storitvah zavezuje ponudnike spletnih platform, da zagotovijo večjo preglednost in nadzor nad tem, kar vidimo v naših virih. To bi nam moralo omogočiti, da ugotovimo, na kakšni podlagi spletne platforme razvrščajo vsebine v naših virih, in se odločimo, ali želimo zavrniti personalizirana priporočila, saj morajo VLOP ponuditi možnost, da izklopimo personalizirane vsebine. Podobne obveznosti veljajo za oglase: poleg dodatne preglednosti in nadzora nad tem, zakaj v našem viru vidimo določen oglas, morajo platforme oglase označiti, VLOP pa mora vzdrževati odložišče s podrobnostmi o plačanih oglaševalskih akcijah, ki se izvajajo na njihovih spletnih vmesnikih. 

TikTok, Facebook in Instagram trenutno ponujajo možnost, da onemogočijo personaliziran vir na svojih platformah.

Države članice in Komisija bodo v tesnem sodelovanju nadzirale in izvrševale določbe v zvezi s preglednostjo priporočilnih sistemov in oglaševanja, vključno z izvajanjem repozitorijev oglasov.

Ničelna toleranca za ciljanje oglasov otrokom in najstnikom ter ciljanje oglasov na podlagi občutljivih podatkov

Akt o digitalnih storitvah prepoveduje ciljno oglaševanje mladoletnikov na spletnih platformah. VLOP so sprejeli ukrepe za uskladitev s temi prepovedmi. Na primer, Snapchat, AlphabetGoogle in YouTube ter MetaInstagram in Facebook oglaševalcem ne omogočajo več prikazovanja ciljnih oglasov mladoletnim uporabnikom. TikTok in YouTube zdaj nastavite tudi račune uporabnikov, mlajših od 16 let, na zasebne. 

Ciljno oglaševanje na spletnih platformah je prepovedano tudi, kadar profiliranje uporablja posebne kategorije osebnih podatkov, kot so etnična pripadnost, politična stališča, spolna usmerjenost.

Zaščita otrok

V skladu z novimi pravili bi morale spletne platforme, ki so dostopne otrokom, varovati zasebnost in varnost teh uporabnikov ter njihovo duševno in telesno dobro počutje, na primer s privzetim sprejetjem posebnih nastavitev zasebnosti in varnosti. Spletne platforme lahko uvedejo ukrepe za preverjanje starosti za nadzor nad tem, kdo lahko dostopa do njihovih storitev, starševski nadzor, tako da lahko starši in skrbniki pomagajo zaščititi svoje otroke pred tveganjem izpostavljenosti škodljivim vsebinam, ter orodja, kjer lahko uporabniki opozorijo na zlorabo ali dobijo podporo. Narejenih je bilo nekaj prvih korakov.

Na primer, TikTok in YouTube, poleg tega, da prepovedujeta ciljno usmerjene oglase za mladoletnike, samodejno nastavita profile mladoletnikov na zasebno, kar pomeni, da si lahko videoposnetke, ki jih naložijo, ogledajo le osebe, ki jih odobrijo.

Integriteta volitev

Akt o digitalnih storitvah od VLOP in VLOSE zahteva, da z učinkovitimi ukrepi opredelijo, analizirajo in ublažijo tveganja, povezana z volilnimi procesi in državljanskim diskurzom, hkrati pa zagotovijo varstvo svobode izražanja. Slovaške parlamentarne volitve 30. septembra 2023 so bile prvi preizkusni primer teh zahtev po začetku uporabe akta o digitalnih storitvah za VLOP in VLOSE. Zahvaljujoč aktu o digitalnih storitvah se je spremenil pristop ponudnikov VLOP in VLOSE k volilni integriteti. Dosežen je bil napredek v zvezi s krajšim odzivnim časom na označevanje lokalnih organov in zaupanja vrednih partnerjev, jasnejšimi procesi stopnjevanja dezinformacij in napačnih informacij, povečanjem zmogljivosti za preverjanje dejstev ter splošnim povečanjem virov in zmogljivosti. 

Nove obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah 

Akt o digitalnih storitvah uvaja nove obveznosti za ponudnike spletnih tržnic za preprečevanje širjenja nezakonitega blaga. Ti ponudniki morajo zdaj zlasti zagotoviti, da prodajalci zagotovijo preverjene informacije o svoji identiteti, preden lahko začnejo prodajati svoje blago na teh spletnih tržnicah. Ti ponudniki morajo tudi zagotoviti, da lahko uporabniki brez težav identificirajo osebo, odgovorno za prodajo. Poleg tega mora ponudnik spletne tržnice, če izve za prodajo nezakonitega izdelka ali storitve s strani prodajalca, obvestiti uporabnike, ki so kupili nezakonito blago ali izdelek, ter identiteto prodajalca in možnosti pravnega varstva. 

Komisija bo skupaj z državami članicami nadzirala in izvrševala izpolnjevanje obveznosti v zvezi s širjenjem nezakonitega blaga na spletnih tržnicah.

To so nekatere spremembe, ki jih lahko kot uporabniki takoj opazimo v naših vsakodnevnih digitalnih interakcijah.

Delo Komisije kot izvršilnega organa se je pravkar začelo. Preverili bomo, ali so ti prvi koraki resnični in kakšen vpliv imajo na varnost uporabnikov in družbe kot celote. Uporabili bomo sredstva, ki jih potrebujemo za ustvarjanje boljše digitalne realnosti in prihodnosti. Tako kot bi to zavrnili v svetu zunaj spleta, nadlegovanje, ustrahovanje in nezakonite vsebine nimajo mesta na spletnih platformah, ki so postale sestavni del našega vsakdanjega življenja in orodij naših otrok. Prihaja še več sprememb, spremljanje uporabe ukrepov, uvedenih z aktom o digitalnih storitvah, pa se je pravkar začelo. Vendar se cilj ni spremenil: varnejši in bolj vključujoč digitalni svet za vse.