Evropska politika interneta stvari

Internet stvari (IoT) nam omogoča, da združimo fizični in virtualni svet. Ponuja inovativne rešitve in nam omogoča ustvarjanje pametnih okolij. Tehnologije interneta stvari so poleg uporabe porazdeljene in umetne inteligence v ospredju digitalne preobrazbe svetovnega gospodarstva. Podatke, zbrane s senzorji interneta stvari, je mogoče spremljati in jih vrniti v centralni sistem, da sprožijo dejanje, pridobijo vpogled ali se odzovejo na drug povezan predmet, ki je oddaljen več sto kilometrov.

Evropski internet stvari in računalništvo na robu

Uvajanje IoT tehnologij bo optimiziralo naš način življenja. Število nameščenih naprav, povezanih z internetom stvari, naj bi se povečalo s približno 40 milijard v letu 2023 na 49 milijard do leta 2026, s skupno letno stopnjo rasti 7 % (International Data Corporation). Omeniti je treba tudi, da tri četrtine evropskih organizacij uporablja oblak, medtem ko približno enake delnice načrtujejo naložbe v internet stvari.

To vodi do eksponentne rasti podatkov, ki se obdelujejo na robu omrežja.

To pomeni, da lahko zmanjšamo stroške prenosa in shranjevanja ter porabo energije pri obdelavi podatkov.

Strojno učenje in umetno inteligenco lahko uporabimo tudi za varno prepoznavanje podatkovnih vzorcev, ki vplivajo na fizične procese ali podjetja. Evropska komisija je sprejela sklop podpornih ukrepov politike za pospešitev uvajanja naslednje generacije interneta stvari in računalništva na robu ter sprostitev njunega celotnega potenciala v Evropi v korist državljanov in podjetij EU.

Skupaj z računalništvom na robu bo prihodnji internet stvari korenito spremenil način organizacije in spremljanja proizvodnje in procesov v strateških vrednostnih verigah ter evropski industriji prinesel zeleni in digitalni prehod.

Splet 4.0 in industrijski virtualni svetovi

Kompleksnost obdelave podatkov na robu, ki jo poganja rast objektov interneta stvari in povezanih sistemov povsod, je značilna za inflacijo podatkov, raznolikost vrst podatkov in sočasnost nalog.

Razvoj v smeri spleta 4.0 in novega virtualnega sveta poudarja vlogo nastajajočih omrežnih funkcij. Gre za prehod z interneta stvari na internet digitalnih dvojčkov, od računalništva v oblaku in centralnega računalništva do prostorskega računalništva. Koristi od napredka v tehnologijah uporabniških vmesnikov, kot je razširjena resničnost, ter spodbuja avtomatizacijo in robotiko k viziji industrijskega metaverzuma.

Med ugotovitvami nedavnega posvetovalnega sestanka je bilo navedeno, da je industrijski metaverzum zrelejši od metaverzuma, ki ga usmerjajo potrošniki. Deležniki so izrazili svoja stališča o pomenu porazdeljene inteligence in sodelovalnih industrijskih sistemov na IoT-Edge Continuum kot del širših izzivov Cloud-Edge Continuum. Ker je to novo področje, si je treba še naprej prizadevati za preučitev priložnosti in izzivov za evropske deležnike.

Raziskovalni, razvojni in inovacijski programi, povezani z internetom stvari

Komisija prek razpisov programa Obzorje Evropa za „vodilne svetovne podatkovne in računalniške tehnologije“ financira projekte interneta stvari in druge dejavnosti v okviru sklopa 4 „Digitalno, industrija in vesolje“, cilj 3:od oblaka do roba do interneta stvari.

EU je zlasti z razpisi v okviru delovnega programa programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 v ta sklop vložila le približno 100 milijonov evrov, in sicer z raziskovalnimi in inovacijskimi projekti metaoperativnih sistemov ter programskimi orodji za decentralizirano inteligenco in roje.

Ti projekti temeljijo na ohranjanju večine obdelave podatkov na robu in celo na ravni naprave, ne pa v oblaku. Izvajali se bodo v obdobju 2022–2025. Te naložbe v nastajajoče tehnologije temeljijo na uspehih povezanih projektov programa Obzorje 2020 v višini približno 150 milijonov evrov, od katerih so se nekateri izvajali do leta 2023. Ti predhodni projekti so bili osredotočeni na vzpostavljanje platform in obsežno pilotno izvajanje, vendar prispevajo tudi k zelenemu in digitalnemu prehodu Evrope na splošno. Poleg tega EU podpira tudi prečne vidike, kot so gradnja ekosistemov, kibernetska varnost, interoperabilnost platform, tehnološko povezovanje in standardizacija.

Razpisi v okviru delovnega programa za obdobje 2023–2024 se osredotočajo na raziskave in inovacije na področju kognitivnega računalniškega kontinuuma ter na poskusno izvajanje nastajajočih pametnih platform interneta stvari in decentralizirane inteligence. Ti projekti bodo prikazali uporabo interneta stvari in tehnologij na robu v več sektorjih, ki spodbujajo industrijsko sodelovanje prek odprtih platform in standardov ter tako dosegajo vodilni položaj Evrope v celotnem ekosistemu na robu.

Internet stvari po sektorjih

Politika Evropske komisije o internetu stvari zajema številne vertikalne sektorje in spodbuja uporabo novih tehnologij za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda našega gospodarstva in družbe.

Z vidika uporabe so internet stvari in digitalne tehnologije ključni dejavniki, ki omogočajo digitalno preobrazbo v različnih sektorjih. Da bi dosegli to digitalizacijo, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT) sodeluje z ustreznimi generalnimi direktorati za politike pri podpori digitalnim projektom iz sklopa 5 programa Obzorje Evropa „Podnebje, energija in mobilnost“ ter sklopa 6 „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“.

Generalni direktorat za mobilnost in mobilnost ter promet (GD MOVE) in GD CONNECT razvijata sinergije medevropsko strategijo za podatke ter strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, s posebnim poudarkom na vzpostavitviskupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost. Oba generalna direktorata sta združila moči z Generalnim direktoratom za raziskave in inovacije (GD RTD) ter Generalnim direktoratom za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), da bi razvila temo povezane in avtomatizirane mobilnosti z vrsto dopolnilnih politik ter ukrepi na področju raziskav in razvoja.

Generalni direktorat za energijo (GD ENER) in GD CONNECT pripravljata ukrepe po akcijskem načrtu za digitalizacijo energetike, da bi pospešila digitalno in trajnostno preobrazbo energetskega sistema EU. To delo je v skladu z evropskim zelenim dogovorom Komisije, načrtom REPowerEU in programom politike Digitalno desetletje za leto 2030. Nanaša se tudi na izboljšanje izmenjave in uporabe podatkov v energetskem sektorju, da bi vzpostavili skupni evropski energetski podatkovni prostor.

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) sodeluje z GD CONNECT pri razvoju skupnega evropskega kmetijskega podatkovnega prostora, da bi se zagotovila digitalna preobrazba evropske kmetijske industrije. Trenutni ukrepi se sofinancirajo iz programa Obzorje Evropa. Vzpostavitev zadevnih podatkovnih prostorov bo podprta v okviru programa za digitalno Evropo v letu 2024 na podlagi dejavnosti držav članic EU.

EU z odličnim, učinkovitim in tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati Komisije daje zgled na področjih, kot so zakonodaja, standardizacija in interoperabilnost, kibernetska varnost, trajnostne IKT ter podpiranje raziskav, inovacij in uvajanja. Sodeluje z ustreznimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter civilno družbo na teh področjih.